Tiskovna predstavnica komisarke za pravosodje Viviane Reding, Mina Andreeva, je v ponedeljek dejala, da Hrvaška s spremembo zakona o sodelovanju s članicami EU v kazenskih postopkih omogoča "kriminalcem, osumljenim za umor hrvaških izseljencev v drugi evropski državi med komunističnim režimom, da se lahko še naprej skrivajo za hrvaško mejo".
Andreeva je pri tem tudi sporočila, da v Bruslju še niso dobili hrvaškega odgovora na pismo Redingove, ki je od Zagreba zahtevala odgovor na vprašanje, kdaj bo uskladil sporni zakon z evropskim pravnim redom. Hrvaški sabor je namreč le nekaj dni pred vstopom države v EU časovno omejil izročitev svojih državljanov, kar je v nasprotju z zakonom EU o evropskem pripornem nalogu.
Izročitev hrvaških državljanov, osumljenih kaznivih dejanj, so dopustili le za obdobje po avgustu 2002, ko je Hrvaška sprejela zakon o sodelovanju s članicami EU v kazenskih postopkih.
Andreeva je še izpostavila, da bo Redingova zaradi tega kmalu seznanila Evropsko komisijo s celotnim vprašanjem ter predlagala ukrepe v skladu s hrvaško pristopno pogodbo. Člen 39 določa ustrezne ukrepe, med drugim tudi blokado evropskih sredstev za financiranje projektov na Hrvaškem.
Hrvaško pravosodno ministrstvo pa poudarja, da Hrvaška ni edina članica EU, ki je omejila uveljavitev evropskega pripornega naloga, saj imajo podobne časovne omejitve tudi v Avstriji, Franciji, Italiji, Luksemburgu in na Češkem.
"Torej očitno ne gre za inštrument, ki so ga uveljavili na enoten način v okvirih EU," so navedli v sporočilu ministrstva za pravosodje.
Pojasnili so, da je problem s postopki proti osumljencem za politične umore veliko širši, kot je uveljavitev evropskega pripornega naloga, ter da je na Hrvaškem aktualna pobuda hrvaške vlade za spremembo ustave, s katero nameravajo izbrisati možnost zastaranja političnih umorov.
Posebej so poudarili, da je "skrajno neprimerno, da si uradniki Evropske komisije upajo kritizirati katero izmed držav članic z objavo napačnih in neutemeljenih trditev". Opozarjajo tudi, da člen 39 navaja, da je za blokado sredstev iz skladov EU potrebno ugotoviti "resne pomanjkljivosti" pri izvajanju evropskega pravnega reda, kar v primeru Hrvaške ne velja, saj ima podobne omejitve še pet članic, so opozorili.
Andreeva je v odzivu na očitke hrvaškega pravosodnega ministrstva danes v Bruslju spomnila, da je Evropska komisija varuhinja pogodb EU. "Pred zakonom so vsi enaki. Naloga Evropske komisije je zagotoviti spoštovanje zakonodaje EU. Ukrepali smo že proti številnim državam, majhnim in velikim, ter proti številnim vladam, ne glede na njihovo politično barvo. Svojo vlogo varuhinje pogodb jemljemo zelo resno in vztrajamo, da se odpravi vsaka kršitev zakonodaje EU," je poudarila.
Poleg tega je tiskovna predstavnica Redingove tudi danes izpostavila, da komisarka za pravosodje še vedno ni prejela uradnega odgovora hrvaških oblasti na svoje pismo, poslano 29. julija.
Neimenovani vir iz hrvaške vlade je sicer za današnji Jutarnji list povedal, da je Redingova pisala ministru za pravosodje Orsatu Miljeniću v svojem osebnem imenu in ne v imenu Evropske komisije. Dodaja, da bi Redingova že dobila Miljenićev odgovor, če ne bi postavljala ultimatov.
V vladi še poudarjajo, da so na podlagi evropskega pripornega naloga že izročili skoraj 30 oseb, kar je približno tretjina vseh zahtev za izročitev, ki so jih dobili po 1. juliju. V nekaterih primerih pa je prišlo do zastaranja kaznivih dejanj.
Tudi podpredsednica hrvaške vlade in zunanja ministrica Vesna Pusić je v pogovoru za Hrvaško televizijo v ponedeljek zvečer zavrnila obtožbe komisije, da Hrvaška ščiti kriminalce.
Sicer pa je ponovila, da bi morala Hrvaška najprej uskladiti svoj zakon z evropsko zakonodajo, potem pa spodbuditi spremembe evropskega pripornega naloga, na katere opozarja hrvaški premier Zoran Milanović, ki zato tudi vztraja pri obrambi spornega zakona.
Na Hrvaškem so sporni zakon poimenovali "lex Perković", ker opozicija in mediji ocenjujejo, da naj bi bil njegov namen predvsem preprečiti izročitev enega od nekdanjih vodij jugoslovanske obveščevalne službe Udba na Hrvaškem Josipa Perkovića, ki je imel tudi pomembno vlogo pri oblikovanju hrvaških varnostnih služb v času prvega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana. Nemčija Perkovićevo izročitev zahteva zaradi umora hrvaškega izseljenca na Bavarskem leta 1983.
