Ker Slovenija v zakonsko določenem času ni uredila sheme za odškodnine, je tožbe 27. junija in 3. julija v imenu 645 izbrisanih vložila odvetniška pisarna Lana - Lagostena Bassi iz Rima.
Na ministrstvu so za časnik tudi pojasnili, da bo konec septembra v Strasbourgu zasedanje odbora namestnikov ministrov Sveta Evrope o nadzoru nad izvajanjem sodb Evropskega sodišča za človekove pravice. Znova bodo obravnavali primer Kurić in ostali proti Sloveniji, odboru pa bo predstavljen tudi predlog pripravljenega odškodninskega zakona.
Pogajanja ministra Gregorja Viranta z izbrisanimi o odškodninah, ki naj bi jih določil predlog novega odškodninskega zakona, so propadla, ker je izbrisanim za vsak mesec izbrisa najprej ponudil 30, nato pa 40 evrov. Izbrisani se s tem niso strinjali in so prvotno zahtevali mesečno odškodnino, ki bi znašala najmanj toliko, kot znaša socialna pomoč.
Po pritožbi Slovenije na odločitev senata je lani veliki senat sodišča za človekove pravice v sodbi Kurić in ostali proti Sloveniji od 11 vloženih tožb ugodil šestim in določil po 20.000 evrov odškodnine za nematerialno škodo - za samo dejanje izbrisa, ne glede na to, koliko časa so bili brez statusa in kdaj so si ga potem uredili.
Andrea Saccucci, zagovornik izbrisanih iz odvetniške hiše Lana - Lagostena Bassi, je že po lanski razglasitvi sodbe povedal, da so pripravljeni na novih "več tisoč tožb", če problem v letu dni ne bo dobil ustrezne rešitve v Sloveniji. Prav to se je zdaj začelo dogajati, še piše časnik.