Okrožno sodišče je moralo namreč ugotovitve skladno z napotili Vrhovnega sodišča v Ljubljani dopolniti, izhaja iz objave na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve.
Ljubljansko višje sodišče je 13. junija ugodilo pritožbi upniškega odbora zoper sklep prvostopenjskega sodišča, ki je zavrnilo zahtevo za razrešitev stečajne upraviteljice Gradbenega podjetja Grosuplje (GPG) Butare, in zadevo vrnilo ljubljanskemu okrožnemu sodišču v nov postopek.
Višje sodišče je ocenilo, da je pritožba upniškega odbora, ki je trdil, da je okrožno sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje, bistveno kršilo določbe postopka in zmotno uporabilo materialno pravo, utemeljena. Pritrdilo je, da sklep prvostopenjskega sodišča nima razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar njegove odločitve ni mogoče preizkusiti.
Upniški odbor je v zahtevi za razrešitev - ta je bila podana 1. marca - zatrjeval, da je upraviteljica huje kršila obveznosti, in sicer so se očitki nanašali na nepravilno izpolnjevanje obveznosti v zvezi z končnim obračunom projekta Notranje Gorice, nerealizirane sklepe upniškega odbora in neustrezno sodelovanje z njim, opustitev prerekanja ločitvene pravice upnice Nove Ljubljanske banke (NLB) in na nepravilno ravnanje s premoženjem stečajnega dolžnika.
Višje sodišče je pritrdilo upniškemu odboru, da se okrožno sodišče do teh očitkov ni vsebinsko opredelilo, da ni obrazložilo, katera dejstva je štelo za odločilna, katera dejstva je štelo za ugotovljena in na podlagi katerih dejstev se je prepričalo, da omenjena ravnanja upraviteljice ne predstavljajo kršitve obveznosti upravitelja.
Okrožno sodišče, ki je zahtevo za razrešitev Butare prvič zavrnilo 26. marca, je tokrat dopolnilo svoje ugotovitve glede navedenih očitkov.
Glede očitkov zaradi izpolnjevanja obveznosti v zvezi z končnim obračunom projekta Notranje Gorice sodišče ocenjuje, da upraviteljičina prizadevanja za čimprejšnjo skleniti dogovora in pridobitev sredstev v stečajno maso ni mogoče označiti kot kršitev obveznosti upraviteljice. Prav tako ji ni mogoče očitati delovanja z neustrezno profesionalno skrbnostjo, ker sklenjeni končni obračun za projekt Notranje Gorice ni bil izdelan v skladu s posebnimi gradbenimi uzancami.
Glede očitkov zaradi neuresničenih sklepov upniškega odbora sodišče zaključuje, da iz pavšalnih navedb upniškega odbora za razrešitev upraviteljice in dejstva, da je upraviteljica poročala o izvajanju svojih pristojnosti in nalog, izhaja, da Butara ni kršila svojih dolžnosti.
Glede očitkov o ravnanju s premoženjem sodišče ocenjuje, da ni izkazano, da bi Butara malomarno in neodgovorno ravnala s premoženjem GPG, s čimer naj bi oškodovala tudi stečajno maso in s tem upnike.
Glede očitkov o prerekanju ločitvene pravice upnice NLB sodišče ugotavlja, da upniki zaradi napačne izjave upraviteljice glede ločitvenih pravic po vsej verjetnosti ne bodo oškodovani. To po navedbah sodišča izhaja tudi iz dejstva, da bo ločitveni upnik v konkretnem primeru poplačan le, če bo tudi stečajni dolžnik prejel poplačilo s strani stanovanjskega sklada, in to v višini, do katere bo terjatev poplačana.
O očitkih glede sodelovanja Butare z upniškim odborom pa Okrožno sodišče v Ljubljani ocenjuje, da upraviteljica v vseh tekočih zadevah v stečaju GPG upniški odbor redno obvešča.
Upniški odbor se na sklep prvostopenjskega sodišča lahko pritoži v 15 dneh po vročitvi sklepa.
