Predsednik republike in predsednik KPK sta se danes sestala ravno zato, da bi spregovorila o ukrepih komisije, ki bi spremljali proces privatizacije in projekt slabe banke. V preteklosti Slovenija po besedah Pahorja za takšne projekte namreč ni imela znanja ali sreče. Ali pa zaradi naklepnih in koristoljubnih ravnanj takšni procesi niso bili transparentni ter z javnofinančnega in gospodarskega vidika uspešni, je povedal predsednik republike in dodal: "Zdaj mora biti drugače."
Namen pogovora je bil torej razprava o tem, kaj lahko KPK, predsednik republike ter pristojne inštitucije storijo, da se slabe izkušnje s podobnimi procesi ne bi ponovile. Komisija je zato pripravila seznam ukrepov, ki jih odločevalcem, tako vladi kot državnemu zboru, predlaga za to, da bi bila ta dva projekta transparentna in uspešna, je pojasnil Pahor.
Glede privatizacije sicer predsednik republike meni, da bi morali namesto spiska podjetij za privatizacijo imeti spisek tistih, ki naj ostanejo v državni lasti, ker jih je manj. "V bistvu se je država izkazala kot slab gospodar," je prepričan Pahor.
Po njegovih besedah lahko iz primerljivih praks razberemo, da lahko zasebna iniciativa oz. zlasti tuji vlagatelji, ki imajo strateške interese, zelo koristijo. "Zaradi tega naš nacionalni interes ne bo ogrožen, ampak nasprotno - bo zaščiten," je poudaril.
Klemenčič predvidenih ukrepov še ni konkretneje pojasnjeval. Kot je dejal, so v zadnjem mesecu pri njihovi pripravi intenzivno sodelovali s predstavniki ministrstva za finance in s predstavniki slabe banke. Še ta teden pa naj bi bili tudi končani in posredovani vladi.
Gre pa po njegovih besedah za zelo praktične in konkretne ukrepe, ki so po izkušnjah komisije tako pri delovanju bančnega sistema kot tudi državne uprave pomembni za omejevanje zelo realnih tveganj. Dokument bo tudi javen, vendar šele, ko se bodo z njim soočili tudi pristojni organi. "Bomo pa zelo zelo glasni v primeru, da se bo izkazalo, da bo to spet samo še en papir, ki ga nihče ne bo vzel resno," je še napovedal Klemenčič.
Je pa s stališča komisije jasno, da smo brez ustreznega institucionalnega okvira omejevanja koruptivnosti nekaterih nosilcev ekonomske in politične moči na državni in lokalni ravni, obsojeni na "životarjenje, ciklične regresije in recesije", je opozoril Klemenčič.
Kljub nespornemu napredku v zadnjem času resne politične volje na tem področju še ni, je poudaril predsednik komisije. Prevelik del političnega prostora je po njegovi oceni namreč obremenjen s svojimi preteklimi ravnanji. Tudi komisija ne more delovati v vakuumu, zato potrebuje partnerja, in to v vseh treh vejah oblasti, je poudaril.
"Vprašanje krepitve pravne države, transparentnosti ter omejevanja korupcije in klientelizma mora biti naš skupni cilj," je dejal Klemenčič. Da temu še ni tako, se zave vsakič, ko kot predstavnik komisije prestopi prag parlamenta, kjer bi jih "žal večina političnega spektra najraje utopila v žlici vode".
