Vlada je med delovnimi gradivi namreč objavila predlog novele zakona o javnih zbiranjih, ki med drugim določa pristojnosti policije ob neprijavljenih shodih ter natančneje opredeljuje pojme nevarnih predmetov na javnem zbiranju in rediteljsko službo na takem zbiranju. Spreminja se tudi višina glob za prekrške.
V PS podpirajo prizadevanja za zagotavljanje varnosti in reda na javnih zbiranjih ter vzpostavitev odgovornosti organizatorjev javnih zbiranj. "Opozarjamo pa, da morajo biti ukrepi sorazmerni z ustavno pravico do zbiranja," so zapisali v odzivu na predlog novele. V največji vladni stranki tako opozarjajo, da morajo biti ukrepi takšni, "da 'de facto' ne prepovedujejo javnih zbiranj ali jih omejujejo na način, ki bi bil v nasprotju z nameni ter z ustavo zagotovljene pravice".
Področje, ki ga ureja omenjeni zakon, je po njihovih navedbah "zelo občutljivo, saj ureja eno temeljnih političnih in demokratičnih pravic, kar kaže tudi oster odziv protestniških gibanj". V Solidarnosti in Odboru za pravično in socialno družbo menijo, da zakon močno omejuje državljane pri izražanju javnega mnenja na javnih shodih. Predvidene rešitve po njihovem mnenju nakazujejo, da pripravljavci zakona vnašajo nove omejitve in dajejo prednost logiki represije.
V PS se ravno zaradi nasprotovanj civilne družbe do novele še niso dokončno opredelili. "Zahtevali smo koalicijsko usklajevanje, ki je zaradi kompleksnosti in občutljivosti področja prestavljeno na začetek jeseni," so napovedali.
Ob tem še menijo, da je treba omogočiti vsem, ki se javnih zbiranj, organiziranih ali pa neorganiziranih udeležujejo, da svoje mnenje izrazijo na miren in varen način ter da se preprečijo incidenti, kot smo jim že bili priča v preteklosti.
