Nadzorna služba, ki jo predvideva nedavno sprejeta novela zakona o sodiščih, po mnenju ministra omogoča, da izvršilna oblast nadzira, ali je delovanje organizacije sodstva organizirano, kot je predpisano. Pri tem očitki, da gre za poseganje politike v sodstvo, po njegovem prepričanju ne vzdržijo, "saj je v novem zakonu meja med izvajanjem nadzora in odločanjem o konkretnih zadevah jasna, trda in 'neprestopljiva'".
V nadzorni službi bodo po besedah Pličaniča zaposleni uradniki ministrstva. Edini dodatni strošek bo sodnik, ki bo dodeljen ministrstvu in bo vodja nadzorne službe. "Sodstvo se je namreč med pripravo zakona zelo balo, da bodo neki uradniki - v očeh sodnikov kar nekako manjvredni - hodili po sodiščih in vohljali za njimi. Ker sem želel konsenz tudi s sodstvom, smo sprejeli kompromis. V službi delajo uradniki, vodi pa jih dodeljeni sodnik," je pojasnil.
Minister zatrjuje, da namerava reformo sodstva nadaljevati, prihodnje korake pa naj bi izvajal predvsem na treh ravneh. Na prvi namerava nadaljevati zakonodajne spremembe, pri čemer med drugim načrtuje spremembo zakonodaje, ki bo omogočala odvzem premoženja obsojenim gospodarskega kriminala.
Druga raven bo zajela njegovo delo na terenu, tretja raven pa zadeva širši razvoj države.
