Kot pravijo na pravosodnem ministrstvu noveli o sodiščih in sodniški službi prinašata krepitev samostojnosti sodne veje oblasti ter večata njeno učinkovitost. Hkrati se povečuje kakovost nadzora nad sodno upravo, saj se ustanavlja služba za nadzor, zaostrujejo pa se tudi določbe v zvezi z ocenjevanjem sodnikovega dela in možnost drugačnega ocenjevanja sodnikovega dela, če je njegovo delo ocenjeno projektno.
Noveli prinašata tudi drugačno upravljanje s kadri na sodiščih, ker določajo možnost razporeditve okrajnih sodnikov na okrožna sodišča. Prav tako se predvideva prenos pristojnosti za odločanje o sodnem varstvu po finančnih zakonih z vrhovnega sodišča na upravno sodišče.
Poslanci so v drugi obravnavi sprejeli nekatera dopolnila, denimo dopolnilo, ki omogoča mirovanje sodniške funkcije v primeru, da je sodnik imenovan na mesto ministra, državnega sekretarja ali predsednika oziroma namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, pa tudi uradnika.
SDS je sicer v tretji obravnavi neuspešno vložil dopolnilo na zakon o sodniški službi, ki govori o prehajanju sodnikov in tožilcev v odvetniške vrste. Predlagali so, da bi odvetniško službo lahko opravljal tisti, ki v zadnjih štirih letih na območju Slovenije ni opravljal funkcijo sodnika ali državnega tožilca.
Po besedah poslanca SDS Vinka Gorenaka je v večini evropskih držav onemogočeno neposredno prehajanje iz sodniških v odvetniške vrste. Maša Kociper (PS) pa je opozorila, da se prehajanje v odvetniški poklic ne more urejati z zakonom o sodniški službi, hkrati je to vprašljivo z vidika pravice do svobodne izbire poklica.
Na pravosodnem ministrstvu ob sprejetju reforme poudarjajo, da je pravna država temelj naše demokratične in socialne države. "Pravna država pa za svoje življenje potrebuje neodvisno in učinkovito sodstvo," so na ministrstvu zapisali v sporočilu za javnost.
Minister za pravosodje Senko Pličanič je ob sprejemu zakonskih sprememb poudaril, kako pomembna je bila zanj v teh mesecih podpora javnosti in tudi podpora marsikoga v pravosodju. "S skupnimi močmi smo uspešno izpeljali prve velike korake za izboljšanje pravne države," na ministrstvu navajajo Pličaničeve izjave.
Na ministrstvu so glede delovanja in zaupanja ljudi v pravno državo prepričani, da se negativni trendi obračajo na bolje. "Seveda državljanke in državljani ne bodo zadovoljni čez noč. V zadnjem desetletju smo zabredli dokaj globoko in dopustili, da so načela pravne države in z njimi neodvisno, pravično in učinkovito sodstvo delovala pozabljena in izgubljena," so še pojasnili na ministrstvu.
Razprava ob sprejemanju sodne reforme je bila precej pestra. Še pred predstavitvijo zakonodaje so s sodnega sveta opozorili, da bi morale spremembe obeh zakonov temeljiti na strateških usmeritvah razvoja sodstva, ki bi bile sprejete na podlagi strokovne razprave.
Nazadnje pa je predsednica Slovenskega sodniškega društva Janja Roblek dejala, da gre pri sodni reformi za uvajanje političnega nadzora nad sodstvom v obsegu, ki si ga doslej ni privoščila še nobena država v EU. Kot je dejala pred dnevi, v primeru potrditve reforme ne izključuje sprožitve postopkov pred ustavnim sodiščem. Ministrstvo pa vztraja, da se je pri pripravi reforme intenzivno usklajevalo s predstavniki sodstva.
