c S

DZ razširil obdobje parlamentarne preiskave o zlorabah v bankah

19.06.2013 15:00 Ljubljana, 19. junija (STA) - DZ je odredil razširitev obsega parlamentarne preiskave o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu. Komisija, ki je pod vodstvom Marka Pogačnika iz SDS začela z delom v letošnjem marcu, bo tako preverila sporno kreditiranje podjetij s strani bank v državni lasti v celotnem obdobju od leta 1992 do danes.

Ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v bankah so lani jeseni zahtevali poslanci takrat še koalicijskih SDS, NSi, DL, DeSUS in SLS. A kmalu je prišlo do zapleta, saj je DZ najprej odredil preiskavo, v kateri ni bilo zajeto obdobje med letoma 2005 in 2009. Na to obdobje le bila namreč omejena že podobna zahteva državnega sveta, dve preiskavi o isti zadevi pa v DZ ne moreta potekati hkrati.

Zdaj je državni svet odstopil od svoje zahteve in DZ pozval, naj s tem obdobjem razširi in dopolni svojo parlamentarno preiskavo. Njen cilj je ugotoviti politično odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma vpletenosti v dodeljevanje tako imenovanih slabih posojil bank v pretežni državni lasti.

Poleg tega se bo raziskava med drugim razširila tudi na ugotavljanje, ali je katera od vpletenih oseb poleg premoženjske pridobila tudi nepremoženjsko korist. Komisija bo poskusila tudi oceniti, ali je politika storila vse, kar je bilo v njeni moči in v okviru pristojnosti, da do nastalih razmer v bančnem sektorju ne bi prišlo.

O tej točki dnevnega reda ni bilo glasovanja, kljub temu pa je bila razprava živahna. Jože Tanko (SDS) je opozoril, da je bančni sistem že dolgo časa pod pritiskom političnih vplivov. "Marsikaj, kar se je dogajalo v bančnem sistemu, je bilo storjenega pod vplivom političnih botrov," je dejal in kot primer izpostavil projekt Stožice.

Razpravljati o tem, ali se obseg parlamentarne preiskave razširi, je nepotrebno; glede na indeks zaznave korupcije v Sloveniji je razširitev nujna, se je strinjal Janez Ribič (SLS). "Podatek, da je naša država najbolj skorumpirana država na stari celini, bi nas moral strezniti," je menil.

Prav obseg slabih naložb je vir ne le gospodarskih, pač pa tudi javnofinančnih težav, je dodal Matevž Frangež (SD). Aljoša Jerič (PS) pa je spomnil, da je bila Slovenija do vstopa v EU neto upnica do tujine, do sprememb je prišlo potem, ko smo prevzeli evro in so banke dobile dostop do mednarodnih finančnih trgov, kar jim je omogočilo zadolževanje po nizkih obrestnih merah.

Z razširitvijo obdobja preiskave se je strinjal tudi Jožef Jerovšek (SDS): "Tudi če se bodo ujele ribe, ki so blizu moji stranki, naj se razčisti".