IUS-INFO - IUS Kolumne - Bureki, fotokopirci in ustavni organi 2.0
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > Kolumna > Članek
 
          - +   Preglej komentarje članka *  

Kolumna

14.5.2018

dr. Marko Novak

Bureki, fotokopirci in ustavni organi 2.0

Približno eno leto je že, ko je bil sprejet nov Zakon o sodnem svetu, ki je Sodnemu svetu naložil nove zadolžitve, ta pa je še vedno svetlobna leta daleč od pridobitve novih, predvsem večjih prostorov, ki bi omogočili normalno izvrševanje vseh njegovih dosedanjih in novih pristojnosti.

Za povečanje pristojnosti Sodnega sveta je bilo treba angažirati novo delovno silo: tako npr. zaposliti računovodkinjo, saj se je Svet finančno »odcepil« od Vrhovnega sodišča, potem novo administratorko, tajnico v Komisiji za sodniško etiko, saj je prejšnja postala generalna sekretarka. Angažirali smo informatika, da lahko samostojno vzdržujemo svojo informacijsko opremo, dodeljena je bila sodnica, ki bo strokovno sodelovala v disciplinskih postopkih, katerih število je porastlo … Da ne naštevam vseh podrobnosti, ekipa se je povečala za vsaj pet ljudi, bolj verjetno pa je, da sem še koga pozabil. Ne sliši se ravno veliko, a so bili že prej prostori popolno zasedeni. S tem, da je tudi sejna soba za zasedanje vsaj kakšnih petnajst ljudi naenkrat občutno premajhna. Kje, da bi vanjo povabili še kakšno javnost, novinarje: saj bi ti morali stati?!? Pa še zraka bi hitro zmanjkalo. Še dobro, da imamo zaprte seje – če sem malce ironičen, pa na to ne morem biti ponosen.

To kadrovsko povečanje zavoljo razširjenih pristojnosti smo že davno sporočili tako Ministrstvu za pravosodje in Ministrstvu za finance. Ne samo enkrat. Namen je bil, ne le povečati finance, temveč tudi zagotoviti večje prostore.

In kaj se je v tem letu realiziralo. Nič. Ministrstvo za pravosodje nam je sicer ponujalo neke neugledne prostore v neki bivši trgovini, ki smo jih zavrnili. Zato smo naprej iskali sami in sicer našli primerne prostore, nedaleč proč od sodne palače, ki pa so očitno »preugledni«, »predragi« ali morebiti drugače »preveliki« za nas, čeprav cena najema ne odstopa bistveno od cen, ki jih sicer Ministrstvo za potrebe sodstva plačuje za druge najete prostore po Ljubljani (vsaj v centru). Ne rečem, da bi se morali vseliti ravno v te prostore, želim poudariti, da bi lahko Ministrstvo, ki je po zakonu zadolženo za našo materialno podlago za delo, kaj več postorilo. Tudi Vlada: ta dobro poskrbi za svoje službe, ko pa gre za neodvisni, ustavni organ, se mora ta znajti povsem sam. Je to državotvorna drža ali pa se spet gremo »naše« in »vaše«?

V bistvu me je sram, da moram pisati te vrstice. In to ponovno v tonu, v katerem sem pisal že nekajkrat. Kaj pa drugega preostane? Izgleda, da smo ob vsem pompu pri sprejemu novega zakona prišli iz dežja pod kap. Res, bili smo naivni. Vsaj sam sem bil. Vlada, Ministrstvo, vladajoča koalicija so si oprali roke, opravili svoje politično poslanstvo in izgleda, da se je s sprejemom zakona zgodba za njih zaključila.

Z novim zakonom naj bi bil Sodni svet simbolno še celo bolj pomemben organ, kot je bil prej. A dejstvo, da moramo na seje še vedno mimo prodajaln burekov in mimo fotokopirca nekega drugega organa, ostaja. Res smo ustavni organ, a izgleda najmanj ugleden, da si ne zaslužimo večjih prostorov. Zavoljo akutne prostorske stiske postajamo celo manj ugleden organ, saj se morajo sodelavci stiskati po premajhnih pisarnah, kandidati za sodniško funkcijo pri čakanju na razgovor pa sedeti na za to posebej prinesenih stolih na hodniku.

Ko sem ob izteku mandata kot dekan pravne fakultete pozival kolege profesorje, naj kandidirajo za funkcijo člana Sodnega sveta, mi je nek ugleden kolega odvrnil: »V organ, ki je le papirnati tiger, že ne bom kandidiral!« Vidim, da ima prav – vsaj kar se tiče materialnega substrata.

Toda lahko bi bilo povsem drugače. Za Sodni svet bi se našli dovolj veliki prostori nekje v »radiju« parlamenta, Ustavnega in Vrhovnega sodišča ter Ministrstva za pravosodje, lahko bi tudi na ta način postal bolj ugledna institucija, ki bi na ta način lahko še veliko bolje skrbel za kakovostno sodstvo. Je mar to za to državo preveč?
dr. Marko Novak
mnovak153@gmail.com

Stališča v prispevkih so izključno mnenja avtorjev in ne izražajo mnenja družbe LEXPERA d.o.o., ki za vsebino prispevkov ne odgovarja.

Komentar bo javno objavljen

Arhiv

Zadnje kolumne


Avtor

dr. Marko Novak
Profesor Evropske pravne fakultete v Novi Gorici
mnovak153@gmail.com

 

2018
2017
2016
2015
2014
2013
2012