Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > Kolumna > Članek
 
          - +   Preglej komentarje članka *  

Kolumna

1.12.2017

dr. Jernej Letnar Černič

Človekovo dostojanstvo v gospodarstvu

Vsakdanjik slovenske družbe prinaša vse več tragičnih zgodb, ki nam sporočajo, kako nekatere manjše in večje gospodarske družbe, ki delujejo na slovenskem ozemlju, neposredno in posredno posegajo v človekove pravice zaposlenih in širšega družbenega okolja. Slovenska država nosi pozitivno obveznost, da zagotovi, da gospodarske družbe v slovenskem pravnem redu ne posegajo v človekove pravice in svoboščine posameznikov. V tej luči so institucije državne oblasti zavezane sprejeti Nacionalni akcijski načrt, ki bo v polni meri skladen s Smernicami Združenih narodov za spoštovanje človekovih pravic v gospodarskih dejavnostih.

Slovenska država do sedaj ni imela pomembnejše vloge v mednarodni skupnosti pri spoštovanju človekovih pravic v gospodarstvu. Pri tem praviloma, z nekaj izjemami, ni dejavno sodelovala v globalnih razpravah o spoštovanju človekovih pravic v gospodarstvu, saj je na tem področju dejavnih le nekaj strokovnjakov in nevladnih organizacij. Državni organi so spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu do sedaj prevečkrat zamenjevali z razpravami o družbeni odgovornosti gospodarskih družb. Pobude za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu so v slovenski družbi sicer prisotne, vendar so le v redkih primerih presegle človekoljubnost, donacije in dobrodelne akcije.

Vlada Republike Slovenije je 10. oktobra letos objavila osnutek Nacionalnega akcijskega načrta Republike Slovenije za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu. Struktura osnutka akcijskega načrta Republike Slovenije sledi Smernicam Združenih narodov za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu, ki jih je junija 2011 potrdil Svet OZN za človekove pravice. A žal le delno. Osnutek izpušča drugi del oziroma steber Smernic OZN (11-24. člen) za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu. Poleg tega osnutek izpušča vrsto izvedbenih ukrepov glede tretjega stebra Smernic OZN, ki določajo dostop do pomoči in sodnega varstva.

Gospodarske družbe so v domačem pravu in posredno tudi v mednarodnem pravu človekovih pravic zavezane, da spoštujejo človekove pravice (glej denimo Jernej Letnar Černič (ur.), Tara van Ho (ur.). Human rights and business: direct corporate accountability for human rights. Oisterwijk: Wolf Legal Publishers, 2015). Države morajo zavarovati posameznika pred kršitvami zasebnih subjektov in izvrševati nadzor nad gospodarskimi družbami, ki so domnevno vpletene v kršitve človekovih pravic na svojem ozemlju in vse bolj tudi nadzor na družbami, ko poslujejo zunaj njenih meja. Obveznosti gospodarskih družb, ki so registrirane v Republiki Sloveniji oziroma poslujejo v njej, jasno izhajajo iz 2. poglavja ustave RS in področne zakonodaje (Prav tam).  Zato je presenetljivo, da v osnutku pogrešamo izvedbeni načrt iz drugega stebra Smernic OZN o obveznosti gospodarskih subjektov do spoštovanja človekovih pravic, ter še posebej 11. načela, ki določa, da »gospodarski subjekti morajo spoštovati človekove pravice. To pomeni, da se morajo izogibati njihovim kršitvam in reševati problem negativnega vpliva na spoštovanje človekovih pravic, če so pri njemu soudeleženi«.

Uvodni del IV. poglavja osnutka Nacionalnega akcijskega načrta sicer določa, da morajo gospodarski subjekti spoštovati veljavno slovensko ustavno in zakonodajno ureditev, a ta njihova obveznost v nadaljevanju ni niti razdelana, niti ni podan natančen načrt za uresničevanje drugega stebra Smernic Združenih narodov. Nekaj dodatnih omemb je mogoče najti v komentarju 2. načela, kjer osnutek pravi, da “se od gospodarskih subjektov pričakuje, da bodo spoštovale Ustavo in zakone Republike Slovenije...”.  Takšno besedilo nasprotuje trenutni ustavnopravni ureditvi, ki že sedaj zahteva, da gospodarske družbe spoštujejo in varujejo človekove pravice. Gospodarski subjekti morajo spoštovati Ustavo in zakone Republike Slovenije. Zato je odsotnost poglavja o obveznostih gospodarskih družb za spoštovanje človekovih pravic težko razumljiva, saj zanjo že sedaj obstaja pravna podlaga v slovenskem ustavnopravnem redu.

Akcijski nacionalni načrt države kot je slovenska, ki naj bi upoštevala in spodbujala varstvo človekovih pravic doma in v mednarodni skupnosti, mora vsebovati jasno zavezo, da morajo gospodarski subjekti, ki poslujejo v Sloveniji, spoštovati in varovati človekove pravice. Odsotnost jasnega sporočila v akcijskem načrtu, da morajo gospodarski subjekti v slovenskem pravnem redu spoštovati in varovati človekove pravice, zmanjšuje pomen celotnega akcijskega načrta. Slednje je še bolj zaskrbljujoče saj je predsednik delovne skupine Združenih narodov o spoštovanju človekovih pravic v gospodarstvu na nedavnem Forumu Združenih narodov o istem vprašanju izpostavil, da so člani delovne skupine »zaskrbljeni nad slabo kakovostjo nacionalnih akcijskih načrtov« (opombe Surya Deve, predsednika delovne skupine na Forumu Združenih narodov o spoštovanju človekovih pravic v gospodarstvu, 28. november 2017).

Podobno je mogoče zapisati glede tretjega dela Smernic Združenih narodov glede dostopa do pomoči, kjer pogrešamo konkretnejše ukrepe za njegovo izvedbo. Republika Slovenija bi morala v izvedbenih ukrepih pod načelom 27 jasno pojasniti in zapisati, na kakšen način bo izboljšala delovanje slovenske Nacionalne kontaktne točke v skladu z Smernicami OECD o večnacionalnih gospodarskih družbah, da bo žrtvam omogočila učinkovitejši dostop do varstva v primeru kršitev. Glede na javno dostopne podatke do sedaj slovenska Nacionalna kontaktna točka ni obravnavala niti enega primera. Istočasno je nujno potrebno v osnutek uvrstiti izvedbeni načrt za uresničevanje vseh, ne le izbranih načel tretjega stebra Smernic OZN za odgovornost gospodarskih družb pri spoštovanju človekovih pravic.

Glavna pomanjkljivost akcijskega načrta je torej, da osnutek jasno ne sporoča, da so slovenski gospodarski subjekti že v obstoječi ustavnopravni in zakonodajni ureditvi dolžni spoštovati in varovati človekove pravice, pri čemer osnutek celo popolnoma zanemarja drugi steber in del tretjega stebra Smernic OZN. Priporočljivo je, da bi pripravljavci osnutka pri njegovih popravkih upoštevali denimo solidno pripravljen nacionalni akcijski načrt Zvezne Republike Nemčije.

Med prioritete je treba vključiti tudi prizadevanje države pri nadzoru slovenskih gospodarskih družb pri poslovanju v tujini.  Težave pri uveljavljanju odgovornosti gospodarskih družb za kršitve človekovih pravic so v slovenskem pravnem redu očitne in ne izhajajo samo iz delno nepopolnega in neučinkovitega domačega pravnega reda. Očitna je tudi nejasnost praktične izvedbe institucionalnega in regulativnega okvira. Javni in zasebni sektor morata ponotranjiti vrednote spoštovanja človekovih pravic v gospodarstvu. Nenazadnje morajo državni organi in gospodarske družbe prevzeti bolj proaktivno vlogo pri spodbujanju vrednot glede spoštovanja človekovih pravic v gospodarstvu.

Osnutek »Nacionalnega akcijskega načrta Republike Slovenije za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu« je zato potrebno dopolniti in popraviti ter vanj vključiti tudi natančen načrt za izvedbo drugega stebra o obveznostih gospodarskih družb za spoštovanje človekovih pravic in vseh načel tretjega stebra Smernic Združenih narodov za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu. Le na takšen način bo v slovenski družbi mogoče učinkovito zavarovati človekovo dostojanstvo v gospodarstvu.

dr. Jernej Letnar Černič
jernej.letnar@googlemail.com

Stališča v prispevkih so izključno mnenja avtorjev in ne izražajo mnenja družbe IUS SOFTWARE, ki za vsebino prispevkov ne odgovarja.

Komentar bo javno objavljen

Arhiv

Zadnje kolumne


Avtor

dr. Jernej Letnar Černič
izr. prof. za pravo človekovih pravic,
Fakulteta za državne in evropske študije
jernej.letnar@googlemail.com

 

2017
2016
2015
2014
2013
2012
2011
2010
2009