Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > Kolumna > Članek
 
          - +   Preglej komentarje članka *  

Kolumna

8.9.2017

dr. Jernej Letnar Černič

Ali lahko umetna inteligenca izboljša vladavino prava?

Običajni ljudje se v državah Vzhodne in Srednje Evrope vse bolj pogosto pritožujejo nad stanjem vladavine prava in kakovostjo državnih oblasti. Večinoma ne zaupajo vladajočim oblastnim strukturam. Različni kazalniki kažejo, da se številne države na tem območju vedno bolj nahajajo v primežih močnih interesnih skupin, ki zasledujejo predvsem svoje zasebne interese. Ali lahko umetna inteligenca in ostale nove tehnologije pripomorejo k izboljšanju stanja na področju vladavine prava v srednji in vzhodni Evropi?

Odbor za pravne zadeve in človekove pravice Parlamentarne skupščine Sveta Evrope je v tem tednu sprejel poročilo poročevalca o stanju vladavine prava v izbranih državah Srednje in Vzhodne Evrope (»New threats to the rule of law in Council of Europe member States: selected examples«). Poročilo izraža zaskrbljenost nad poskusi omejevanja prava v Bolgariji, Romuniji, Poljski in Moldaviji, čeprav bi lahko vzporednice potegnili tudi po ostalih državah Srednje in Vzhodne Evrope. Vladavina prava je na najnižji točki po padcu nekdanjih režimov marsikje v Srednji in Vzhodni Evropi, saj so njihove institucije državne oblasti izjemno šibke in podvržene različnim arbitrarnim zasebnim interesom.

Ljudje smo ključni kriterij uresničevanja vladavine prava, vendar istočasno tudi njena največja ovira, saj smo napolnjeni z različnimi ideološkimi pozicijami, interesi in željami. Včasih bi bila zato izključenost človeškega elementa pri uresničevanju vladavine prava zaželena. Nekatere znanstvene analize so v zadnjem času pokazale, da lahko sodobne tehnologije in umetna inteligenca pripomorejo k izboljšanju vladavine prava, predvsem odgovornosti oblasti nasproti ljudem. Ali lahko umetna inteligenca nadomesti denimo ljudi v sodni veji oblasti in tako izključi ideologijo iz sodnega odločanja? Umetna inteligenca bi lahko pripomogla k vladavini prava vsaj na nekaterih področjih delovanja državne oblasti.

Prvo področje, kjer bi lahko umetna inteligenca igrala oziroma že igra vlogo je pri delovanju različnih vidikov javne uprave, tako pri načrtovanju javnih politik kot pri izdaji posamičnih in konkretnih upravnih aktov. Vlada Republike Estonije je tako denimo vzpostavila spletni portal »E-Law«, kjer so od leta 2003 javno dostopni vsi osnutki splošnih in abstraktnih pravnih aktov ter sistem »E-Police«, ki je izjemno izboljšal delovanje policijskih enot. Še bolj impresiven je spletni portal »E-Court«, kjer se lahko »zahtevek vloži preko spletnega portala 24/7 in v eni uri lahko sodni uradnik potrdi primer in določi datum prvega zaslišanja«. Sistem omogoča sodelovanje v sodnih postopkih preko spleta s pomočjo računalnikov in pametnih telefonov. Takšni pristopi zagotovo pripomorejo k bolj odprtemu, učinkovitemu in pravičnemu uresničevanju vladavine prava, kar kaže visoko mesto Estonije na svetovni lestvici vladavine prava, ter jih gre zato posnemati.

Drugo področje, kjer bi lahko umetna inteligenca igrala vlogo, je pri pripravi osnutkov podzakonskih in zakonskih aktov. Pri tem se v človeški družbi pogosto pritaknejo interesi, ki nimajo nič skupnega z javno dobrobitjo in skupnim dobrim. Trenutno na trgu nekatera podjetja že ponujajo računalniške algoritme, ki lahko s primerno pripravo izdelajo osnutke podzakonskih in zakonskih besedil. Vprašanje pa je, koliko so takšnim inovacijam naklonjeni v javni upravi, saj bi takšni algoritmi javnim uslužbencem in zunanjim strokovnjakom prevzeli veliko dela.

Tretje področje, kjer bi lahko uporabili umetno inteligenco in ostale sodobne tehnologije, je zagotovo sodstvo, morda najprej v enostavnejših postopkih na prvi stopnji. Jure Leskovec in kolegi so ugotovili, da bi lahko računalniki prišli do pravilnejših in pravičnejših odločitev kot človek (glej Kleinberg Himabindu Lakkaraju, Jure Leskovec, Jens Ludwig, Sendhil Mullainathan, Human Decisions and Machine Predictions, NBER Working Paper 23180). Prepustiti odločanje inteligentnemu računalniku se morda zdi na prvi pogled dobra rešitev, še posebej tam, kjer je zaupanje v sodno vejo oblasti nizko. A tudi uvajanje umetne inteligence v sodstvo ni brez zadržkov, saj bi se podobne težave, s katerimi se srednje in vzhodne evropske države soočajo trenutno, kaj hitro lahko ponovile pri pametnih računalniških algoritmih, podobno se lahko ustvarijo tudi dvomi v zlorabo oblasti ali zasebnosti. K temu je treba prišteti še naraščajoči strah pred izgubo stalnih zaposlitev zaradi uvajanja umetne inteligenca in dejstvo, da bi bilo njeno upravljanje še vedno v rokah ljudi.

Uvajanje umetne inteligence v pravne rede vzhodno in srednje evropskih držav bi bilo pod določenimi pogoji zagotovo dobrodošlo. Tako bi lahko institucije državne oblasti postale bolj odprte, učinkovite in odgovorne. Estonske oblasti so lahko tako vsem vzhodno in srednje evropskim državam za zgled pri uporabi novih tehnologij v državnih inštitucijah.  

A težko je pričakovati, da je lahko umetna inteligenca v kratkoročnem obdobju čarobna palica, s katero bi lahko kar čez noč odpravili vse težave, ki tarejo institucije pravne države v Vzhodni in Srednji Evropi. Te so vendarle preveč sistematične in vsesplošne, da bi jih lahko umetna inteligenca, ali če hočete roboti, kar tako hitro in učinkovito odpravila. Njeno uvajanje je navsezadnje odvisno tudi od ljudi, nosilcev javnih funkcij, ki praviloma niso naklonjeni njenemu uvajanju. Tehnologije umetne inteligence zagotovo lahko že danes izboljšajo delovanje pravne države, a korenitega premika zaradi njih ne gre pričakovati. Ta je oziroma bo še vedno odvisna od ljudi, ki zasedajo ključne položaje v institucijah vzhodno in srednje evropskih držav, da pričnejo delovati v skupno dobrobit in za človekovo dostojanstvo, ne le za svoje partikularne interese.

dr. Jernej Letnar Černič
jernej.letnar@googlemail.com

Stališča v prispevkih so izključno mnenja avtorjev in ne izražajo mnenja družbe IUS SOFTWARE, ki za vsebino prispevkov ne odgovarja.

Komentar bo javno objavljen

Arhiv

Zadnje kolumne


Avtor

dr. Jernej Letnar Černič
izr. prof. za pravo človekovih pravic,
Fakulteta za državne in evropske študije
jernej.letnar@googlemail.com

 

2017
2016
2015
2014
2013
2012
2011
2010
2009