„Res je vse skupaj čudno, najmanj nenavadno, da se z mano tako poigrava, ali pa meni, da se bo. Kaj pa, se vprašujete? Ja, tako, da se bo igračkal z mano, dokler mu bo to ustrezalo ali delalo ugodje. Zakaj pa je naročil dodatno zasutje? Če bi šel na teren, bi takoj pred nosom opazil, da sem jamo zasula že sama. V tem primeru mi ne sme nabijati stroškov zasutja in še s tako velikim zneskom, da bi se na tej podlagi lahko zasuli še najmanj dve tako globoki jami.
Kaj je organu bilo, da se je za to odločil? Morda le velik pohlep po mojem denarju in nič drugega!?“
Sodna odločitev:
Sodišče je tožbi ugodilo. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino (Julka) pritožbo zoper sklep Urbanistične inšpekcije Občine Spodnja vahta z dne 22.6.1990, s katero je le-ta odredila, da mora tožnica, kot investitorica, ki je že precej zasula gramozno jamo, v roku osem dni po vročitvi tega sklepa plačati na račun navedene občine stroške opravljene izvršbe na zemljišču parc. št. 1555 k.o. Gmajna v višini 105.555 takratnih dinarjev (jugoslovanskih).
Ker je tožnica v pritožbi zoper navedeni prvostopni sklep ugovarjala pokritju stroškov upravne izvršbe v navedenem znesku po računu podjetja: „Zasutje vsakršnih jam in lukenj“ z dne 14.6.1990, na katerega je prvostopni organ oprl svoj sklep, iz razlogov, ker ji ni bilo razumljivo, zakaj se je upravna izvršba nadaljevala po tem, ko je dne 31.5.1990 gramozno jamo zasula skoraj do vrha, skupaj s svojimi pomočniki, bi po mnenju sodišča to okoliščino prvostopni organ moral razčistiti po tem, ko je prejel pritožbo. Tega pa ni storil, kar izhaja iz podatkov in listin v upravnih spisih.
Razčiščenje te okoliščine bi lahko bistveno vplivalo na odločitev prvostopnega organa v navedenem sklepu, to je na višino stroškov upravne izvršbe, kar bi lahko pripeljalo do drugačne odločitve prvostopnega organa o tej višini. S tem je prvostopni organ kršil več določb takratnega Zakona o splošnem upravnem postopku (jugoslovanskega ZUP) o načelu materialne resnice, katera dejstva je šteti za dokazana, kako se izvaja dokazovanje in o dopolnitvi upravnega postopka, če je bil izvedeni postopek nepopoln in o nadomestitvi prejšnje odločbe (Členi: 7., 9., 159., 160. in 236.).
Ker tožena stranka v zvezi s pritožbo zoper prvostopni sklep ni odpravila navedenih pomanjkljivosti postopka pred prvostopnim organom in ker tudi sama ni razčistila navedene okoliščine (višine stroškov upravne izvršbe), je bila po mnenju sodišča njena odločba nezakonita. Sodišče je takrat naložilo toženi stranki in prvostopnemu organu, da bosta morala v ponovnem postopku to razčistiti in ponovno odločiti o višini stroškov upravne izvršbe. Sodišče je še pritrdilo opozorilu tožnice, namenjeno toženi stranki, da lahko navedeno okoliščino razjasni tudi izvedenec (183. člen takratnega ZUP).
Zaključna misel:
Tožeči stranki je treba včasih na sodišču prisluhniti, če ga družno „biksata“ oba upravna organa!
(imena, nazivi, datumi in lokacije so izmišljeni)
Vasilj - Vasko Polič, Sodnik Vrhovnega sodišča RS
Stališča v prispevkih so izključno mnenja avtorjev in ne izražajo mnenja družbe IUS SOFTWARE, ki za vsebino prispevkov ne odgovarja.
