IUS-INFO - IUS Kolumne - Pravljica: Sodnike ljudstvo ne razume
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > Kolumna > Članek
 
          - +   Preglej komentarje članka *  

Kolumna

23.8.2008

Vasilij Vasko Polič

Pravljica: Sodnike ljudstvo ne razume

Nekoč davno v času je za sedmimi gorami, rekami, jezeri, morji, gozdovi, cestami, mesti, deželami obstajala dežela Judeksija. Večina njenih prebivalcev je bilo sodnikov, približno enako število odvetnikov, tožilcev, izvedencev in sodniških strokovnih sodelavcev ter ena manjša peščica navadnih državljanov.

To razmerje ni bilo v prid navadnih državljanov, saj so bili redko podvrženi kriminalni dejavnosti in se med seboj skoraj niso nikoli tako „udarili“, da bi morali iti pred sodišče.

Skratka ena lepa idila, za katero je bil zaslužen tudi kralj Judeksije, plemiško blagozvočni Franc 14 (bil je po naravi odličen jurist in večni mirotvorec), skratka človek, rojen za kralja.

Sodišča v Judeksiji so sodila, tožilci tožili, odvetniki branili zablodele navadne državljanske pare in vse je potekalo, kot mora potekati v pravni državi!

Vsake idile je enkrat konec! Kralj je naenkrat zbolel za hudo obliko Abzhajmerjeve bolezni in po nekaj mučnih letih, z izgubo spomina, odšel v večna lovišča.

Po smrti ga je nasledil sin edinec, ki sploh ni bil jurist in je juriste sovražil, posebej sodnike zaradi nekaterih njegovih mladostnih prekrškov.

Novi kralj Virantius 1 je zahteval od parlamenta razrešitev dveh tretjin sodnikov, tožilcev in notarjev, češ, da jih je za tako majhno populacijo skoraj liliputanske države očitno preveč. Parlament mu je takoj ustregel, saj so bili v njem v glavnem večinoma njegovi dvorjani.

Sodnikom in tožilcem so občutno zmanjšali plače, z razlago, da se čim bolj izenačijo z ravnijo državne povprečne produktivnosti, kot tudi (to pa bolj populistično-ideološko) s povprečno ravnijo zaslužkov preprostega ljudstva, saj nikakor niso „podelali“ vseh sodnih zaostankov, ki jih, tudi delno po njihovi zaslugi, ni bilo malo.

Nastopila so mračna leta za navedene pravniške cehe, dokler je novi kralj vladal, s poslušnima, njemu privrženima parlamentom in vlado.

Sodniki in tožilci in notarji so začeli „gagati“. Čas je dozorel za „stavko“, kar se je kralju zazdelo za nezaslišano.

Nad stavkajoče pravnike v treh cehih je poslal policijo. Padle so prve žrtve. Ljudstvo je ponorelo, dvignilo revolucijo in vrglo kralja s prestola.

Za novega kralja sta revolucionarna vlada in parlament izvolila sina Virantiusa 1 in vnuka Franca 14. Ta je takoj dvignil plače navedenim trem kategorijam državnih juristov na novo raven v skladu s preteklo inflacijo in v skladu s primernim pomembnim stanom le-teh.

Judeksija je zopet postala pravna država, v kateri sta se cedila med in mleko, predvsem na državno-juridičnem področju.

- Lonec in povesti je konec. -

Kar se mene tiče, so mi res všeč le pravljice s srečnim koncem tako, kot v Holiwoodskih filmih.

Vasilj Vasko Polič, Sodnik Vrhovnega sodišča RS

Vasilij Vasko Polič

Stališča v prispevkih so izključno mnenja avtorjev in ne izražajo mnenja družbe LEXPERA d.o.o., ki za vsebino prispevkov ne odgovarja.

Komentar bo javno objavljen

Arhiv

Zadnje kolumne


Avtor

Vasilij Vasko Polič
Sodnik Vrhovnega sodišča RS

 

2010
2009
2008
2007
2006