Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > Kolumna > Članek
 
          - +   *  

Kolumna

18.4.2012

Vlasta Nussdorfer

V./44. Bo nasilja na delovnih mestih še več?

Je mobing modna muha ali resen problem? Ga sploh prepoznamo in se mu znamo upreti? Evropska socialna listina sicer določa, da se morajo pogodbenice zavezati k pospešenemu ozaveščanju pred spolnim nadlegovanjem na delovnem mestu, sprejeti pa tudi vse ukrepe za zaščito delavcev pred takim ravnanjem. Pospešiti morajo tudi ozaveščanje in zaščito pred drugimi ponavljajočimi se negativnimi in žaljivimi dejanji, usmerjenimi proti posameznikom na delovnem mestu.

Sprašujemo se, ali kazenska zakonodaja na tem področju živi, pa tudi koliko je sploh pregonov za kaznivo dejanje šikaniranja na delovnem mestu po 197. členu KZ-1 in ali so ti uspešni?

Sestradan volk je taval po gozdu in iskal hrano. Nenadoma

se je znašel iz oči v oči z velikim, mogočnim in lepim psom.

Dogo bi brez oklevanja napadel, vendar je bila izjemno

visoke rasti. Zato se je volk raje odločil, da bo psa ogovoril s

ponižnim tonom. Celo občudujoče je pohvalil njegov lepi

kožuh in rejeno telo.

»Tudi ti bi lahko bil tako lep,« je odvrnil pes. »Loči se od

svojega tropa, zapusti gozd, v katerem umiraš od lakote, in

se mi pridruži.«

»Kaj pa moram storiti za to?«

»Skoraj ničesar: poditi moraš berače in se dobrikati

najinemu gospodarju. V zameno te bo obsipal s hrano in

naklonjenostjo

Volku je od lakote že močno krulilo v želodcu in kar ni

mogel verjeti svojim ušesom. Brez pomislekov se je z dogo

odpravil na pot.

Med hojo je opazil, da ima pes povsem oguljen vrat.

»Kaj pa imaš tu?« je vprašal.

»Ah, nič takega.«

 »Pa vseeno povej.«

»To so sledovi ovratnice, s katero sem privezan...«

»Privezan!« je vzkliknil volk. »Mar torej ne moreš tekati,

kjer se ti zahoče?«

»Ne vselej, ampak to ni pomembno!«

»Jaz pa mislim, da je veliko pomembnejše kot karkoli

drugega. Za tako ceno ti prepuščam vse tvoje obede, pa tudi

največje zaklade.«

Po teh besedah je volk zbežal nazaj v gozd, po katerem,

pravijo, še vedno teka.

     Basen, prirejena po francoskem pesniku Jeanu de la Fontainu (1621-1695)

 

Zgodba je že sama po sebi dovolj zgovorna, zlasti v delu, ko pes uči sestradanega volka, ki tava po gozdu, da lahko tudi on spremeni svoj položaj in postane »lep«, če bo podil berače in se dobrikal gospodarju. Ta ga bo v zameno obsipal s hrano in naklonjenostjo. Prevedeno bi to pomenilo, da je dobro, če si ves »pasji« do podrejenih, in ves klečeplazniški do nadrejenih.

V časih, ki niso ravno rožnati glede novih zaposlitev, pa tudi ohranjanja starih, se marsikdo potiho vpraša: »Se splača pritoževati, jamrati..., ali je bolje biti podložen in dobesedno hinavski, da na delovnem mestu preživiš?«

22. poglavje Kazenskega zakonika s kaznivimi dejanji zoper delovno razmerje in socialno varnost prinaša prav dejanja, ki jih delavci težko prijavljajo, običajno pa celo prepozno. Gre za kršitev temeljih pravic delavcev, šikaniranje na delovnem mestu, kršitev pravic pri zaposlovanju ali brezposelnosti, zaposlovanje na črno, kršitev pravic do sodelovanja pri upravljanju in kršitev sindikalnih pravic, pa tudi ogrožanje varnosti pri delu, kršitev pravic iz socialnega zavarovanja in zlorabo pravic iz socialnega zavarovanja.

Pri šikaniranju še najbolj bode v oči neenakopravna obravnava, ki povzroči zaposlenemu ponižanje ali prestrašenost, ta pa ima lahko za posledico tudi psihično, psihosomatsko ali fizično obolenje, ali zmanjšanje delovne storilnosti zaposlenega. Prav slednje pa lahko vodi celo v odpoved delovnega razmerja, ki je pravzaprav posledica kaznivega dejanja, storjenega nad odpuščenim na delovnem mestu. Kje so torej meje potrpežljivosti in pridnosti, če je nekdo v privilegiranem položaju, drugi pa avtomatično deprivilegiran?

Iz statistike dr. Danijele Brečko iz GV Planeta, ki pojave mobinga že dalj časa spremlja, gre razbrati, da so raziskave mobinga v Evropi za leto 2000 pokazale, da je kar tri milijone zaposlenih Evropejcev že bilo tarča fizičnega napada na delovnem mestu, šest milijonov fizičnega napada od ljudi zunaj delovnega mesta, trije milijoni so bili žrtve spolnih nadlegovanj, trinajst milijonov pa je bilo žrtev drugih vrst nasilja, ki bi jim lahko rekli z eno besedo kar mobing. Zagotovo se je s krizo število na delovnih mestih trpečih le še povečalo. Tako so podatki dr. Brečkove za mobing v Sloveniji v letu 2003 znašali 2,8 %, v letu 2008 pa že 10,4 %. Če te podatke primerjamo z drugimi državami po svetu, bi bili lahko sicer zadovoljni, saj je malo držav s tako nizkim odstotkom žrtev raznih oblik nasilja na delovnem mestu, a se je potrebno vprašati, ali je pri nas ozaveščanje ljudi dovolj veliko, pa tudi, ali ni vse večji strah, da bi se izpostavili, če bodo kasneje storilci v različnih procesih, bodisi pravdnih ali kazenskih, ribarili v kalnem in med zaposlenimi sodelavci žrtve iskali take, ki bi pričali njim v škodo.

Mobing pomeni zatiranje, ponižanje, verbalno in psihično nasilje, lahko tudi fizično in spolno. Do nadlegovanja lahko prihaja tudi zaradi izobrazbe, starosti, spola oziroma spolne usmerjenosti žrtev ali bodočih oškodovancev.

Tudi name se je že obrnilo kar nekaj žrtev različnih oblik nadlegovanja na delovnem mestu, a mnoge so na poti odkrivanja dejanj ostale povsem same in si naprej sploh niso upale. K sreči je nekaterim uspelo zamenjati delovno mesto, nekaj pa je bilo tudi t. i. »poštenjakov«, ki so pri delu opazili nepravilnosti, začeli nanje opozarjati, nakar so bili sami odpuščeni, medtem ko je tisti, ki jih je izvajal, ostal še vedno tam, morda celo napredoval.

Pogosteje so izpostavljeni tisti, ki bi morali biti celo pohvaljeni za svoje delo, saj gre za ustvarjalne in izjemno inovativne, delavne ter pridne osebe.

Dogaja se, da gre za vnaprejšnje šikaniranje v zvezi s pričakovano nosečnostjo, odsotnostjo zaradi bolniških dopustov, namenjenih negi otrok, pogosteje so njegove žrtve ženske, mladi, invalidi ali starejši, pa tudi tisti, ki zahtevajo boljše pogoje za delo, oziroma taki, ki si pustijo nalagati bremena, medtem ko jih nekateri znajo tako čudovito odložiti, predvsem pa preložiti na druge.

Mobing je lahko horizontalni, vertikalni ali zunanji, vsekakor pa sem prepričana, da je največ vertikalnega, prihaja pa tudi t. i. e-mobing. Raj za njegov nastanek so novodobna socialna omrežja.

Tako si je mlada ženska, polna nezaupanja do realnih stikov z ljudmi, ustvarila svoj facebook profil, si nato dopisovala z mnogimi, ki so ji poskušali svetovati, pri tem pa bolj »pametovati«, dokler ji ni začel nekdo, vedoč, da gre za zelo labilno osebo, polno problemov v družini in izven nje, groziti in celo siliti k samomoru. Zapisi: »Končaj že svoje bedno življenje, naredi kaj, bodi junakinja, pa se ubij...« so sprožili izjemen strah, a še vedno tako veliko potrebo po komuniciranju in preverjanju nasvetov, ki so bili vse prej kot dobronamerni, da se je ženska zlomila in poiskala psihiatrično pomoč.

Koga poiskati na delovnem mestu, kjer se dogaja nasilje vseh vrst, pa sprašujejo mnogi, ki včasih v »zaupnikih« in osebah, ki so zadolžene za nadzor oziroma preprečevanje tega pojava, ne vidijo vedno rešiteljev, pač pa tiste, ki so blizu vodstvenemu kadru in so jih ti zato na ta položaj tudi predlagali.

Vse hitrejši tempo življenja, neusmiljeno potrošništvo in kapitalizem nas silijo k ciljem, ki jih poznamo pod besedami: imeti, biti, postati, ostati..., kar vse lahko pripelje do poslabšanja medosebnih odnosov, upada pozitivne avtoritete vodenja, izginjanje dobrih zgledov.

V kolektivih, kjer gre za »mlakužo« gnilih odnosov, ni težko uničiti še tako zdravih, aktivnih in plavajočih »rib«. Zato se je potrebno mobingu upreti prej, preden postane voda kalna in širiti pozitivno energijo, kajti negativcev je dandanes vse preveč.

Naj slabi časi ne prinesejo še več nasilja na delovnih mestih, ki jih je mnogim že tako težko zadržati.

Stališča v prispevkih so izključno mnenja avtorjev in ne izražajo mnenja družbe IUS SOFTWARE, ki za vsebino prispevkov ne odgovarja.

Arhiv

Zadnje kolumne


Avtor

Vlasta Nussdorfer
Varuhinja človekovih pravic
vlasta.nussdorfer@varuh-rs.si

 

2014
2013
2012
2011
2010
2009
2008
2007