Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > Kolumna > Avtor
 

Kolumna

Kolumne izbranega avtorja

21.12.2011

Matej Kovač

Očistiti vse, kar je gnilega

Ob pisanju in pogovorih, ki se lotevajo razpotij, na katerih se je v gospodarski krizi znašel zahodni svet, se večkrat obudi spomin na finančnega ministra ZDA v času velike depresije, bankirja in industrialca Andrewa W. Melona (1855-1937, finančni minister 1921-1932). Potem, ko je po prvi svetovni vojni z znižanjem davkov uspel povečati davčne prilive in zmanjšati javni dolg, je postal v času velike depresije v javnosti izjemno nepriljubljen zaradi zavzemanja za finančno strogost in uravnotežen proračun. > Več...

12.12.2011

Matej Kovač

Podjetniški načrti v času pesimizma

Omenjanje recesije v zadnjem času pogosto, vsaj v Evropi, sovpada z omenjanjem pesimizma. Pesimizem je strup za podjetniško in gospodarsko dejavnost. Ko zajame vlagatelje in potrošnike, se naseli v sleherni pori gospodarske dejavnosti. Politiki morajo biti že po naravi svojega poklica optimisti, a v sedanjih časih lahko sejejo optimizem le tisti z izjemnim obvladovanjem obrazne mimike. > Več...

3.10.2011

Matej Kovač

Sprenevedanje ob znižanju bonitetne ocene Sloveniji

Na gospodarsko in politično dogajanje v Slovenji sem v zadnjem času posebej pozoren predvsem zaradi enega razloga: opaziti želim ravnanja in dogodke, ki lahko povečajo negotovost in s tem tveganja pri sprejemanju mojih odločitev v zasebnem in poslovnem življenju. Zanimajo me predvsem negotovosti v zvezi s prihodnjimi prihodki in v zvezi z možnostmi investiranja. Nedavno znižanje bonitetne ocene Slovenje, za to se je odločila agencija Moody's, ni povedalo nič novega, bolj poučni so bili prvi odzivi poslovodečega finančnega ministra, nekaterih nekdanjih finančnih ministrov, političnih strank in drugih komentatorjev. > Več...

22.8.2011

Matej Kovač

To še spijemo, pa gremo

Konec zlorabe nacionalnega interesa?
Poleti industrija pijač doseže vrh prodaje in odmevni poslovni dogodki v tem času lahko dajo dodaten zagon kakovostnim blagovnim znamkam. Pred desetimi leti, junija 2001, je postalo jasno, da se Pivovarna Laško [PILR 11,00 +6,80%] pripravlja na prevzem ljubljanske konkurence, saj je bilo javnosti sporočeno, da so pridobili 24,99-odstotni lastniški delež Pivovarne Union . > Več...

20.7.2011

Matej Kovač

En ideolog velja deset politikov

Ker se na gospodarskem področju stranke ne želijo ideološko profilirati, ostanejo volivcem na izbiro le ideološki profili strank iz arzenala slovenskega kulturnega boja. > Več...

30.5.2011

Matej Kovač

Kult delovnega mesta ali kult dela


Junaki kapitalističnega dela

Od kod dobimo delovno mesto? Kdo posamezniku zagotovi zaposlitev? Kaj je za družbo več vredno, delo in napor ali organizacijski podvig, ki omogoča, da v sodobni delitvi dela oseba za svoje delo dobi plačilo? Ob prazniku dela, ki vsaj v državah s komunistično dediščino ohranja prvine negovanja kulta dela, in ob rekordni brezposelnosti, ki je Slovenijo doletela v prvi polovici leta, je umesten razmislek o junakih dela. > Več...

21.3.2011

Matej Kovač

O anomalijah slovenskega trga dela

Ko se predstavniki interesnih skupin, pa naj gre za sindikate ali študentske organizacije, bojujejo za svoje interese pri oblikovanju zakonodaje, ki ureja delovna razmerja, pogosto v podporo svojih trditev navajajo primere socialno najbolj ogroženih oseb. Pri namišljenih, hipotetičnih primerih je še mogoče zamahniti z roko, češ da gre za demagogijo sindikalistov, pri resničnih ljudeh, ki živijo pod pragom revščine, pa je težko ostati ravnodušen. > Več...

7.3.2011

Matej Kovač

Poslovati z diktatorji

Vzpostavljanje gospodarskega sodelovanja z Gadafijevim režimom na najvišji ravni pred dobrim letom dni zdaj ne bi bilo videti tako tragikomično, če ne bi bilo izrabljeno za ustvarjanje vtisa o gospodarsko-diplomatski ofenzivi vlade, ki naj bi rešila vrsto težav slovenskega gospodarstva. Našlo naj bi se delo za izčrpane slovenske gradbince, pa tudi vlagatelj v športni in trgovski center v Stožicah naj bi prišel iz puščavske džamahirije. > Več...

7.2.2011

Matej Kovač

Slovenci - lastniki ali hlapci?

V kolumnah sem se nekajkrat zavzel za privatizacijo in za večjo odprtost slovenskega gospodarskega prostora za tuje naložbe. Pogosto se je pri bralcih in komentatorjih na forumu pojavil očitek, da omalovažujem pomen slovenskega lastništva podjetij. To nikakor ne drži. Poslovnega uspeha podjetnika, rojaka ali sodržavljana se je treba veseliti prav tako kot uspehov športnikov ali umetnikov. Veselje nad uspehi bližnjega ne pomeni, da bi si morali pripisovati kakršnekoli kolektivne zasluge za uspehe posameznikov, k čemur populisti pogosto spodbujajo množice. Gre za pozitivno držo odobravanja in občudovanja, ki povezuje in spodbuja ter je najboljši protistrup za zavist in malodušje. > Več...

24.1.2011

Matej Kovač

Karikatura slovenskega korporativnega upravljanja

V sporu o upravljanju državnih energetskih podjetij so se vpletene strani pogosto sklicevale na smernice OECD za korporativno upravljanje družb v državni lasti, ki naj bi zavezovale tudi upravljavce slovenskih državnih podjetij. > Več...

15.11.2010

Matej Kovač

V politiki se podjetniki opečejo

V zadnjih Pogledih je Uroš Slak vprašal podjetnike z lestvice najbogatejših Slovencev, ali bi bili pripravljeni delati v tehnični vladi za en evro. Ideje ni vnaprej zavrnil nihče, a pogoji, ki so jih podjetniki postavili, da bi sprejeli izziv (od zmanjšanja vlade na pet ministrstev, verodostojnega programa vlade do ustanovitve ministrstva za vrednote), so zbujali vtis, da jih zamisel ne mika kaj dosti, hkrati pa ne želijo, da bi njihovo brezbrižnost oziroma zavrnitev gledalci razumeli, kot da jim ni mar za skupno dobro. > Več...

18.10.2010

Matej Kovač

Evropa okreva, Balkan pa še tone

O okrevanju svetovnega in evropskega gospodarstva so mnenja še deljena. Ali so dobri rezultati korporaciji v prvem polletju znanilci trajnejšega okrevanja, ali gre le za začasen vzpon pred zdrsom proti drugemu dnu podaljšane recesije. Balkan pa je regija, za katero je očitno, da še ni dosegla niti prvega dna krize in da tudi povečano izvozno povpraševanje ne more spodbuditi lokalnih gospodarstev, da bi se gospodarska aktivnost začela približevati tisti izpred začetka krize. > Več...

23.8.2010

Matej Kovač

Topla greda špekulacij in klientelizma pri spremembi namembnosti zemljišč

Nikakor ne soglašam s tistimi, ki v špekulantih vidijo le nekoristne parazite, nasprotno, špekulanti, vsaj tisti, ki špekulirajo za svoj denar in katerih špekulacije postanejo javno znane, so družbeno koristni. Špekulanti omogočajo učinkovitejše delovanje trgov med drugim tudi zato, ker pripomorejo, da se v ceni posamezne dobrine odraža pričakovana prihodnja vrednost te dobrine. > Več...

4.8.2010

Matej Kovač

Nacionalni interes v času kislih kumaric

Hrvaško lastništvo Droge Kolinske je spet oživelo razpravo o nacionalnem interesu v gospodarstvu. Čeprav je v teh vročih dneh pivo pomembnejša strateška surovina kot otroška hrana, paštete, kava in presladke gazirane pijače, je prav menda negotova usoda slovenskih blagovnih znamk pod novimi lastniki zdramila zagovornike slovenskega nacionalnega interesa v gospodarstvu. Da bi se razburjali Srbi, ker je hrvaško podjetje postalo lastnik blagovnih znamk Soko Štarka nisem zasledil. > Več...

7.7.2010

Matej Kovač

Socialna država po slovensko

Ali lahko država z zakonom jamči državljanom socialne pravice, ki jih potem zaradi ekonomskih omejitev ne more izpolniti, je vprašanje, ki se mi je postavilo že ob prvem branju drugega člena slovenske ustave (»Slovenija je pravna in socialna država«) pred skoraj dvema desetletjema. Na tak način prekrši obe normi v drugem členu saj ni socialna (v smislu zakonov, ki socialne pravice opredeljujejo) in ni pravna, ker se teh zakonov ne more držati.

> Več...

8.2.2010

Matej Kovač

Leto, ko se je začela bitka za delovna mesta

Vsem, ki se še spomnimo gospodarske politike propadajoče Jugoslavije v osemdesetih letih, zbudi beseda stabilizacija neprijetne asociacije. V spomin nam prikliče časopisna poročila o poskusih takratne zvezne vlade, da doseže makroekonomsko stabilnost v napol zaprtem gospodarstvu s čudaškimi javnimi financami, ki je povsem zgubilo sposobnost prilagajanja spremenjenim razmeram v svetu. > Več...

5.2.2010

Matej Kovač

Ustrezna pomoč Haitiju?

Ko človek, ki ima vsaj malo empatije, prek malih zaslonov spremlja trpljenje prebivalcev Haitija, se vpraša, ali je sam storil dovolj za prizadete v nesreči. Ali je morda njegova država, ki s pobranimi davki prerazporedi skoraj polovico domačega bruto proizvoda, storila dovolj, in ali je storila vsaj toliko, kot bi se spodobilo glede na njeno velikost in položaj v svetu. > Več...

8.1.2010

Matej Kovač

Prerevni, da bi pomagali najrevnejšim?

Slovenci za milijardo najrevnejših zemljanov

Minuli mesec je Vlada na dopisni seji dodelila v dobrodelne in razvojne namene mednarodnim organizacijam, programom in skladom nekaj nad 400.000 evrov prostovoljnih prispevkov. > Več...

22.10.2009

Matej Kovač

Pobožne želje o koncu krize

Pred dvema letoma je bila vse večja pogostost omenjanja besede recesija v časopisnih člankih eden od znanilcev prihajajoče finančne in gospodarske krize. Točne napovedi o silovitosti in globini krize so bile redke. V glavnem so napovedovalci pričakovali še eno blažjo recesijo, podobno tisti ob poku delniškega balona, ki so ga konec prejšnjega tisočletja napihovale precenjene delnice tehnoloških, predvsem računalniških podjetij. > Več...

7.10.2009

Matej Kovač

Poceni prodano delo

Tako nizke plače imamo zato, ker so sindikati prepoceni prodali naše delo," je med stavko v Gorenju vzkliknila ena izmed stavkajočih delavk. Očitek, ki bi mu bilo mogoče očitati demagogijo, ni brez zrna soli. > Več...

25.9.2009

Matej Kovač

Zaprtost slovenskega menedžerskega ceha za tujce

Ko se je napovedovala objava javnega razpisa za vodenje Nove ljubljanske banke v tujih časopisih, so se v javnosti pojavile špekulacije, da bi utegnil zasesti to prestižno direktorsko mesto tujec. Kasnejša procedura je pokazala, da so bile špekulacije napačne. > Več...

11.9.2009

Matej Kovač

Taksi

Taksist je za tujega obiskovalca pogosto prvi vir informacij o dogajanju v državi. Na mojih službenih poteh so bili pogovori z lokalnimi taksisti dragocen vir informacij o lokalnih običajih, gospodarstvu in politiki ter o najbolj zanimivih dogodkih v mestu v katerega sem prišel. Že dalj časa pa jih sistematično spodbujam, da se razgovorijo delovanju taksi službe v njihovem mestu. > Več...

27.8.2009

Matej Kovač

Pohlep prepovedan

Pohlep oziroma lakomnost se v poenostavljenih medijsko popularnih shemah pogosto pojavlja kot glavni vzrok za trenutno finančno gospodarsko krizo. To ni nič novega. Od sedemnajstega stoletja dalje, ko je počil finančni balon, ki je temeljil na precenjenih vrednostih čebulic holandskih tulipanov, so bili lakomni špekulanti in krizni dobičkarji v središču pozornosti zgražajoče se javnosti. > Več...

31.7.2009

Matej Kovač

Kdo z vašim denarjem pomaga podjetjem?

Pred 12. leti so me kot nadobudnega državnega uradnika v okviru programa Phare (takrat smo v šali rekli na stroške nemških davkoplačevalcev) poslali na tečaj vrednotenja investicij. Tečaj je bil organiziran v izobraževalnem središču British Steel na Ashorne Hillu in med tečajniki so prevladovali uradniki različnih britanskih lokalnih in regionalnih razvojnih agencij in skladov. > Več...

17.7.2009

Matej Kovač

Benedikt XVI za bolj človeško globalizacijo

K zanimanju za zadnjo okrožnico Benedkita XVI me je spodbudil revolveraški naslov v spletni izdaje enega od slovenskih časnikov »Papežev premik na levo« s pojasnilom novinarja, da je papež v encikliki obračunal z neoliberalizmom. Morda takšno »popranje« korektne Reutersove novice in prikazovanje konflikta tam kjer ga ni, povečuje branost, resnici pa ne ustreza kaj dosti. > Več...

3.7.2009

Matej Kovač

Delavci za določen čas

Po deležu zaposlenih za določen čas med vsemi zaposlenimi je Slovenija prav v evropskem vrhu. Ker recesija najprej prizadene zaposlene za določen čas in tiste, ki iščejo prvo zaposlitev, je razumljivo, da je delo za določen čas v zadnjem času deležno kritične pozornosti. > Več...

19.6.2009

Matej Kovač

Tatovi filmov in glasbe

Francosko ustavno sodišče je minuli teden razveljavilo del komaj mesec dni starega zakona, katerega namen je bil preprečiti ilegalno dostopanje do avtorsko zaščitenih vsebin prek interneta. Razveljavljeni del zakona je predvideval, da lahko državna agencija brez odločbe sodišča osebi, ki je osumljena ponavljajočih se kršitev avtorskih pravic, odklopi dostop do interneta. Ustavno sodišče meni, da razveljavljene določbe zakona pomenijo nedopusten poseg v svobodo govora in v načelo domneve nedolžnosti. > Več...

5.6.2009

Matej Kovač

Poslanci v Združenih državah Evrope?

Ko je pozimi ob začetku predsedovanja Evropski uniji češki predsednik Vaclav Klaus v govoru v evropskem parlamentu zaradi odsotnosti ustvarjalnega konflikta med pozicijo in opozicijo primerjal evropski parlament s tistim iz enopartijskih sistemov, je sprožil val negodovanja, nekateri poslanci pa so celo protestno zapustili dvorano. > Več...

29.5.2009

Matej Kovač

Ali internet proletarizira novinarje?

Spremembe, ki jih je internet prinesel v medijsko industrijo in še posebno v časopisno založništvo, so lep primer Schumpetrove kreativne destrukcije. Podjetniške inovacije so na eni strani dolgoročno glavno gonilo rasti, na drugi pa sesuvajo že uveljavljene poslovne modele. > Več...

15.5.2009

Matej Kovač

Steklenice polne denarja

Glavna podjetniška dilema pred krizo je bila, kam vlagati ali katerega posla se lotiti, da bo dobiček čim večji. Zdaj so se stvari postavile na glavo in je v ospredju vprašanje, kam se sploh še splača vlagati ali katera nova dejavnost oziroma nov projekt sploh še lahko prinese primeren donos. > Več...

24.4.2009

Matej Kovač

Obkladki, doping in zasoljen račun namesto osmrtnice

V gospodarski krizi so vprašanja o naravi kapitalizma in o potrebnih spremembah tega, v svetu prevladujočega družbeno-ekonomskega sistema postala splošno zanimiva. Diskusije, okrogle mize, intervjuji in kolumne o prihodnosti kapitalizma so medijsko blago, ki gre dobro v promet. > Več...

10.4.2009

Matej Kovač

Ugled menedžerskega ceha

Slovenija je ena najbolj korporativističnih evropskih držav. Formalno ali neformalno organizirane interesne skupine ali cehi imajo velik vpliv na delovanje države od sprejemanja zakonodaje pa do porabe proračunskega denarja. Če kakšni interesni skupini začne pešati njen ugled in vpliv v družbi, je to znamenje njenim članom za preplah in ukrepanje. > Več...

3.4.2009

Matej Kovač

Krizologija

Številne posameznike in podjetja je gospodarska kriza že prizadela. Na nivoju posameznika so najhujše posledice izguba zaposlitve, zmanjšanje plače in znižanje vrednosti osebnega premoženja, na nivoju podjetja pa zmanjšanje prodaje in naročil, slabša dostopnost dolgoročnih finančnih virov in vse večja negotovost. > Več...

19.2.2009

Matej Kovač

Kriza je tu, zahtevajmo nemogoče

»Recesija je, ko izgubi delo vaš sosed, depresija pa je ko izgubite delo vi« je rek, ki ga največkrat pripisujejo nekdanjemu ameriškemu predsedniku Trumanu, na New Yorških ulicah pa se je pojavil v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja. Poleg Trumana ga je v svoj predvolilni govor vpletel tudi Ronald Reagan, ko se je sredi depresije potegoval za svoj prvi mandat. > Več...

29.1.2009

Matej Kovač

Varčnost kot čednost ali manipulacija

»Zelo veliko denarja nas je stalo, da smo vzdrževali Gandijevo življenje v revščini« je nekoč izjavila Sarojini Naidu (1897 – 1949), Gandijeva soborka, pesnica in prva ženska guvernerka ene od Indijskih zveznih držav. > Več...

30.10.2008

Matej Kovač

Kraljica Elizabeta II.- fevdalka, ki jo imamo radi

Kraljica Elizabeta II se je poslovila. V zadnjih petnajstih letih so se pri njej na obisku zvrstili vsi naši predsedniki republike in večina predsednikov vlad, posebne pozornosti pri obujevalcih kolektivnega spomina pa so bila deležna srečanja kraljice Elizabete II. z Josipom Brozom v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. > Več...

9.10.2008

Matej Kovač

Počasna smrt časopisov?

Slovenska oglaševalska zbornica nas redno seznanja s prodanimi nakladami slovenskih časnikov in trend upadanja je jasno razviden. Skupna prodana dnevna naklada vseh slovenskih dnevnikov se je na primer v zadnjih treh letih zmanjšala za več kot dvajset tisoč izvodov. > Več...

20.8.2008

Matej Kovač

Nevidna roka med požrešnostjo in regulacijo

Pred stopetintridesetimi leti se je Avstro Ogrska monarhija pripravljala, da postane "svetilnik Evrope". Industrijska revolucija je za zakasnitvijo bogato obrodila tudi v Srednji Evropi in opogumljen z novo gospodarsko močjo se je Dunaj pripravljal da se bo izkazal kot gostitelj Svetovne razstave. > Več...

6.8.2008

Matej Kovač

Irska, Švedska in Indija Koromandija

V svoji knjigi »Milijarda na dnu« (The Bottom Billion) ekonomist Paul Collier opisuje dogodek izpred nekaj let, ko je na začetku svetovalnega projekta v Centralno Afriški Republiki člane vladnega kabineta vprašal kateri državi želijo, da bi bila njihova država podobna čez dvajset let. Člani vlade so se posvetovali in odgovorili: Burkina Faso! > Več...

31.7.2008

Matej Kovač

Pol milijona za Kosovo

Pred kratkim se je zaključila donatorska konferenca za financiranje razvoja, delovanja institucij in socialnega napredka na Kosovem, ki jo je organizirala Evropska komisija. Države darovalke so Kosovu obljubile 1,2 milijarde evrov pomoči. Slovenija pa se je na konferenci obvezala, da bo prispevala 500.000 evrov. > Več...

16.7.2008

Matej Kovač

Roparski baroni

Roparski baroni so bili nemški fevdalci, ki so v srednjem veku pobirali oderuške mitnine trgovskim ladjam, ki so plule po Renu. Ime (robber barrons) se je v času velike depresije prijelo ameriških industrialcev, ki so v drugi polovici devetnajstega stoletja obogateli do te mere, da so v velikem delu takratne ameriške javnosti zbudili moralno ogorčenje in prepričanje, da na pošten način takega bogastva ni mogoče doseči. > Več...

10.7.2008

Matej Kovač

Vojna za talente

O vojni za talente se govori zadnjih deset let. Od kar se je uveljavilo zavedanje, da je znanje najpomembnejši izvor konkurenčne prednosti posameznikov in organizacij, so najbolj nadarjeni nosilci znanja še posebej iskani. Preživetje in dolgoročna uveljavitev ustanove, ki deluje v športu, znanosti, umetnosti ali v gospodarstvu je odvisno od sposobnosti da vzgoji, pritegne in zadrži nadarjenega posameznika s področja svojega delovanja. Edina žrtev v tej »vojni« so razblinjeni upi socialnih inženirjev, ki s svojim ali tujim denarjem mamijo talente pod svoje okrilje. > Več...

16.5.2008

Matej Kovač

Politična (ne)privlačnost nižjih davkov

Opredelitev kandidata za predsednika ZDA do zniževanja davkov je eno od osrednjih sodil po katerem ameriški volivci in mednarodna javnost presojajo njegovo ekonomsko politiko. Ko je republikanski predsedniški kandidat John McCain izjavil, da se zavzema za ohranitev nižjih davčnih stopenj, ki jih je uvedla administracija sedanjega predsednika Busha in katerim je kot senator nasprotoval, so se komentatorji New York Timesa začeli spraševati ali ne prihaja spet obdobje ponudbene ekonomike (supply side economics). > Več...

11.4.2008

Matej Kovač

Monte Carla v Vipavski dolini (še) ne bo?

Konec leta 2005, ko je imela igralniška korporacija Harrah's rekordne dobičke, je njeno vodstvo napovedalo, da načrtujejo širitev svoje dejavnosti zunaj ozemlja ZDA. Tri milijarde dolarjev naj bi investirali na treh lokacijah: na Bahamih, v Cuidad Realu kakšnih 200 kilometrov južno do Madrida in v Novi Gorici. Na vseh treh lokacijah naj bi investirali skupaj z lokalnimi partnerji. > Več...

28.3.2008

Matej Kovač

Je Srbija še zanimiva za tuje neposredne investicije?

Srbska agencija za spodbujanje tujih investicij (SIEPA) je letos v začetku marca objavila javni razpis za dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud za tuje investitorje, ki nameravajo odpreti nova delovna mesta v predelovalnih dejavnostih, v storitvah, ki jih je moč mednarodno tržiti ter v raziskavah in razvoju. > Več...

14.3.2008

Matej Kovač

Iščemo programerja

V našem podjetju želimo zaposliti programerja. Pravzaprav iščemo dva: enega s programerskimi izkušnjami, ki bi se lahko takoj vključil v delo naše ekipe razvojnikov, in enega pripravnika, ki še ni povsem popisan list papirja in bi se ob mentorstvu lahko prilagodil posebnostim pri našem delu. > Več...

29.2.2008

Matej Kovač

Med nevoščljivostjo in občudovanjem

Podjetniki so postali hvaležno medijsko blago. Njihove življenjske zgodbe se pojavljajo tako v resnih medijih kot v tabloidih. Ker so nekateri že premožni, drugi pa nameravajo premožni postati, je njihov življenjski slog za medije zanimiv vsaj toliko kot življenjski slog estradnikov. Tako kot umetnikom in znanstvenikom žirije celo podjetnikom podeljujejo nagrade za uspešnost, v javnosti pa so deležni grenko-sladke zmesi nevoščljivosti in občudovanja. > Več...

15.2.2008

Matej Kovač

Do podjetja z manj birokracije. Zakaj ne tudi z manj kapitala?

S prvim februarjem se je Slovenija pridružila tistim razvitim državam v katerih je možno ustanoviti nekatere enostavnejše oblike družb z omejeno odgovornostjo preko spleta, na enem mestu in v tako rekoč enem dnevu. Ta korak pri zmanjševanju administrativnih ovir je bil v javnosti že deležen omalovaževanja, češ, da je prihranek pri času in denarju nepomemben v primerjavi z vsemi drugimi težavami, ki pestijo novopečene podjetnike in pa da povsem brez papirja še vedno ne gre. > Več...

1.2.2008

Matej Kovač

Čuvarji družinske srebrnine

Ekonomisti in gospodarski komentatorji navajajo v podporo privatizaciji Telekoma številne razloge: zasebni lastniki so v načelu učinkovitejši od državnih uradnikov, s privatizacijo se zmanjša konflikt interesov med državo - regulatorjem trga telekomunikacij in državo - lastnikom največjega operaterja, odlaganje, ali odpoved prodaje bi še dodatno zmanjšala možnost, da država in drugi lastniki Telekoma dobijo za svoje delnice spodobno kupnino. > Več...

18.1.2008

Matej Kovač

Kapitalizem v denarnici, socializem na delovnem mestu in v trgovini

Prejšnji konec tedna so napovedovali podražitve testenin. Ko sem želel v enem izmed ljubljanskih trgovskih centrov kupiti špagete Barilla, je na tistem delu polic kjer se navadno nahajajo skladovnice modrih škatel zevala praznina, delno zapolnjena s testeninami drugih proizvajalcev. Vprašal sem prodajalko, kje imajo izdelke Barilla. "Nimamo, zmanjkalo, so ljudje polne vozičke ven vozili" mi je odgovorila. > Več...

4.1.2008

Matej Kovač

Čigav je kostanj v žerjavici?

Ureditev statusa Kosova naj bi bil najbolj tvegani projekt zunanje politike Evropske unije v novem letu in to tveganje naj bi na svoje rame v dobri meri prevzela tudi Slovenija, trenutno predsedujoča Evropski uniji. Koga bodo evropski diplomati poslali po kostanj v žerjavico - najverjetneje si ga bodo izbrskali kar Kosovski Albanci sami - in kako se bo zadeva razpletla je trenutno pomembna tema političnih kibicev, večjih ali manjših ekspertov za Balkan. > Več...

21.12.2007

Matej Kovač

Beračenje - "Trgovina" s sočutjem

Ko je Zakon o varstvu javnega reda in miru pred dobrim letom uvedel vsiljivo beračenje na javnem kraju kot prekršek so nekateri bolj rahločutni pravniki očitali zakonodajalcu, da v pravno normo preliva ljudske predsodke proti revežem. Pojav organiziranega beračenja in pa občasni konflikti z berači na parkiriščih in ob vhodih v lokale opozarjajo, da je neko orodje za razreševanje konfliktov morda le potrebno. > Več...

7.12.2007

Matej Kovač

Več podjetništva, katekizma pa kolikor komu drago

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) ureja porabo javnega denarja v višini skoraj petih odstotkov BDP. Šolski sistem se mora prilagajati demografskim, tehnološkim in gospodarskim spremembam, zato je bolj pomembno, da spreminjanje zakonodaje presojamo glede na povečanje učinkovitosti in kakovosti šolskega procesa, kot pa da morebitne učinke sprememb merimo z ideološkimi vatli. > Več...

23.11.2007

Matej Kovač

Martin Krpan in lastninske pravice

Državni svet naj bi konec novembra na svoji zadnji seji v tem mandatu obravnaval možnost za razpis referenduma na katerem naj bi volivce vprašali: "Ali se strinjate s prodajo nekdanjega družbenega, sedaj podržavljenega premoženja v NKBM, NLB, Zavarovalnici Triglav, Telekomu ipd.?" Referendumsko vprašanje se poigrava z emocijami, ki jih hrani kardeljanska fantazija, da naj bi bila družbena lastnina bolj naša kot državna lastnina. > Več...

9.11.2007

Matej Kovač

Tovarne delavcem, zavarovalnice zavarovancem, avtoceste šoferjem

V razpravah okrog lastninjenja zavarovalnice Triglav se je uveljavil vtis, da je povsem normalno, da so zavarovanci tudi upravičenci do lastništva zavarovalnice in da je država zgolj dolžna, da administrativno zagotovi uveljavitev te pravice. To bi bilo res, če bi bila zavarovalnica Triglav pred letom 1990 vzajemna zavarovalnica, kar pa ni bila. Vsaj ne od leta 1945 naprej, ko so podržavili njeno predhodnico leta 1900 ustanovljeno Vzajemno zavarovalnico Ljubljana. > Več...

26.10.2007

Matej Kovač

Predsednik, promotor in trgovski potnik

Bolj kot v formalne, v ustavi zapisane pristojnosti predsednika republike, volivci projicirajo svoje želje v simbolne pristojnosti predsednika. Ena najpomembnejših takih pristojnosti, glede katere ocenjujejo kvalificiranost posameznega kandidata, je predstavljanje države v tujini. Pri tem pa ne gre le za protokolarno predstavljanje države, predsednik bi moral, tako ljudski glas, tudi promovirati državo in svetu ustrezno predstaviti njene kvalitete. > Več...

12.10.2007

Matej Kovač

Jezni, mali človek

V času volitev je vsa pozornost namenjena malemu človeku, sredinskemu volivcu, ki ga mora nagovoriti kandidat, ki želi zmagati na volitvah. Drago Jančar je pred kakšnim mesecem v svoji kolumni opozoril, kako se deklarirana skrb za malega človeka na eni strani sprevrže v hinavščino, na drugi strani pa vzeta zares, v populizem in izničenje objektivnih meril. > Več...

21.9.2007

Matej Kovač

Kavarniški klepet

Ena od prednosti, ki naj bi jih slovenski poslovneži imeli pri poslovanju na trgih v Jugovzhodni Evropi je poznavanje kulture in običajev v regiji. Svojim poslovnim partnerjem naj bi se znali približati tudi po človeški plati in tako hitreje vzpostavili zaupanje, potrebno za sklepanje poslov. Žal sem bil pogosto priča neprijetnim situacijam, ko je samozavest slovenskega sogovornika presegla meje spodobnosti. Drobni klepet o vsakdanjih stvareh, ki naj bi zbližal sogovornika je po nepotrebnem postal ovira za zbližanje. > Več...

7.9.2007

Matej Kovač

Inflacija - grozeča pošast?


V zadnjih dnevih je inflacija v Sloveniji top medijska in politična tema, tako se nisem začudil, da je zadeva začela zanimati tudi moja sinova, ki sem in tja med vožnjo z avtomobilom ujameta politične in gospodarske novice. > Več...

24.8.2007

Matej Kovač

Fitnes za članstvo v EU

V septembru naj bi Srbski parlament ratificiral pogodbo o pristopu Srbije k Srednjeevropskem sporazumu o prosti trgovini CEFTA. Če se bo to res zgodilo in če pristop ratificirajo še v BiH, bo v začetku prihodnjega leta ta skoraj petnajst let star multilateralni trgovinski sporazum zaživel v novi obliki. Njegovo udejanjanje bo tudi lakmusov test za ocenjevanje pripravljenosti držav Jugovzhodne Evrope na članstvo v EU. > Več...

9.8.2007

Matej Kovač

Meje zvez in poznanstev

Glede koristnosti zvez in poznanstev se lahko skoraj vsak pohvali s kakšno osebno izkušnjo ali s primerom, ko je sam imel koristi od zvez in poznanstev ali pa s primerom, ko je zaradi boljših zvez konkurenta potegnil kratko bodisi pri poslu, v karieri ali zgolj v čakalni vrsti. Za poslovanje na Balkanu se je uveljavil stereotip o nenadomestljivosti zvez in poznanstev za dosego poslovnega uspeha. Zveze in poznanstva so koristno, a pogosto precenjeno blago. > Več...

27.7.2007

Matej Kovač

Balkanski poslovni izzivi

Balkanizacija se je kot pojem uveljavila z razpadom Otomanskega cesarstva v devetnajstem in z Balkanskimi vojnami na začetku dvajsetega stoletja. Pojem ima v glavnem slabšalno konotacijo in pomeni neurejen razpad oziroma drobljenje na manjše enote. V političnih okoljih kjer veliko dajo na zgodovinsko interpretacijo političnih dogodkov ga še posebej radi uporabljajo. > Več...

12.12.2006

Matej Kovač

Matej Kovač: Bankirji revežev
gostujoča kolumna, Časnik Finance

Nobelovo nagrado za mir vsako podeljujejo desetega decembra na obletnico smrti izumitelja, podjetnika in filantropa Alfreda Nobela. Letos jo je v norveškem parlamentu prejel Muhammad Yunus, profesor ekonomije, bančnik in podjetnik, ustanovitelj Grameen banke - največje bančne ustanove za dodeljevanje mikro kreditov. > Več...

Arhiv

Zadnje kolumne


Avtorji