Prvi odstavek 42. člena Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT) ter drugi odstavek te zakonske določbe v delu, v katerem se nanaša na prepoved zaposlovanja in dela tujcev pri delodajalcu oziroma naročniku dela, ki je bil pravnomočno oglobljen za prekršek, nista v neskladju z Ustavo Republike Slovenije (URS). Tako je presodilo Ustavno sodišče v odločbi v zadevi U-I-130/22 z dne 21. marca 2024.

V zadevi Locascia in drugi proti Italiji je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) odločalo o vprašanju, ali je država kršila svoje pozitivne obveznosti pri zagotavljanju pravilnega delovanja storitev zbiranja, obdelave in odlaganja odpadkov ter s tem varovanja zdravja lokalnih prebivalcev.

Svoboda izražanja ni absolutna človekova pravica. Pri pisanju izjav na družbenem omrežju X, ko torej ne gre za izjavo v spontani razgreti razpravi, se od osebe pričakuje višja stopnja skrbnosti pri izbiri in uporabi besed. Gre za enosmerno izražanje mnenja, pred podajanjem katerega lahko oseba premisli, kakšen bo učinek njene izjave in ali ta ustreza minimalnim pravnim in etičnim standardom demokratične družbe, saj je to nujen pogoj za vzdrževanje kulturne javne razprave.

Ko davčni organ v inšpekcijskem nadzoru ugotovi, da je prišlo do nedovoljenega davčnega izogibanja, naloži plačniku davka plačilo davka, ki bi moral biti plačan (če ne bi bilo nedopustnega ravnanja). Vendar pa mora, če je v zvezi z istim gospodarskim (ekonomskim) dogodkom davčni zavezanec že plačal določen davek, upoštevati to plačilo kot delno plačilo tega davka.

Državni zbor je 4. aprila 2024 sprejel novelo B > Zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS), ki bo začela veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu. Novela prinaša tri glavne novosti – opredeljuje javno rabo slovenščine, posodablja zagotavljanje zaščite slovenščine v digitalnem okolju ter usklajuje določbe o inšpekcijskem nadzoru z Zakonom o inšpekcijskem nadzoru (ZIN), določbe o globah pa z Zakonom o prekrških (ZP-1).

Odvetniki svoj poklic opravljajo na podlagi ustavne določbe kot del pravosodja. Odvetništvo je skladno s 137. členom Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava)¹ kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon. Zakon o odvetništvu (ZOdv)² v 1. členu določa, da je odvetništvo kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba in da odvetništvo opravljajo odvetniki oziroma odvetnice kot svoboden poklic, pravica opravljati odvetniški poklic pa se pridobi z vpisom v imenik odvetnikov oziroma odvetnic, kamor se vpisujejo tudi odvetniške družbe.

Državni zbor je 26. marca 2024 sprejel novelo F > Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (ZRLI), ki bo začela veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Novela (med drugim) zakon usklajuje z 90. členom Ustave Republike Slovenije (URS), v katerem je določen zakonodajni referendum, in celovito ureja referendumski spor.

Sodišču prve stopnje se do predloga za izločitev dokazov, ki je bil podan na predobravnavnem naroku in o katerem sta prvo- in drugostopenjsko sodišče odločili s posebnim sklepom, v sodbi ni treba ponovno opredeljevati. Obseg obrazložitve, ki jo mora sodišče podati v odgovor, je odvisen od navedb, ki jih je v predlogu za izločitev dokazov podala stranka postopka.

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je 10. oktobra 2023 sprejelo sodbo, v kateri je odločilo o sporu med Internationale Humanitäre Hilfsorganisation (»pritožnik«, nepridobitno združenje za humanitarno pomoč s sedežem v Frankfurtu, ki je delovalo do leta 2010) in Zvezno republiko Nemčijo.

Objektivna nepristranskost je temeljna pravica, ki zagotavlja pošteno, pravično in nepristansko odločanje. Predpostavlja se, da institucije in organi EU delujejo skladno s tem načelom, zato stranki v postopku morebitne pristranskosti posameznega člana odbora ni treba dokazovati.

Če stranka delno umakne tožbo takoj po izpolnitvi zahtevka, to ne pomeni umika tožbe in s tem neuspeha v postopku. Tožnik mora zaradi delnega umika tožbe toženki povrniti sorazmerni del stroškov pravdnega postopka, stroški glede dela zahtevka, s katerim je uspel, pa se odmerijo po uspehu.

Upravni spor je mogoč zoper odločitev o izbiri, ne pa (le) zoper odločitev (obvestilo) o neizbiri kandidata na položaj direktorja javnega zavoda, je presodilo Vrhovno sodišče v sklepu v zadevi I Up 14/2023 z dne 8. novembra 2023. V njej je odločalo o pritožbi tožnice zoper sklep Upravnega sodišča, s katerim je to zavrglo njeno tožbo zoper obvestilo Ministrstva za kulturo o izidu razpisa, s katerim jo je toženec obvestil, da ni bila izbrana za direktorico javnega zavoda.