Državni zbor mora protiustavnost odpraviti v roku enega leta od objave odločbe Ustavnega sodišča v Uradnem listu Republike Slovenije. Do tedaj se določba še uporablja.
Zahtevo za oceno ustavnosti je podalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije, in to poleg 28. člena še za člene 29 ter 54 do 61 ZPOmK-1. Po njegovi oceni naj bi 36. člen Ustave ščitil tudi pravne osebe. Meni, da pravne osebe ščiti tudi 37. člen Ustave, saj tudi one po svojih predstavnikih uporabljajo sredstva, ki omogočajo izmenjavo oziroma posredovanje informacij. Vrhovno sodišče je prepričano, da protiustavnost izhaja iz določbe ZPOmK-1, da za vstop v poslovne prostore, njihov pregled in pregled poslovne dokumentacije zadošča sklep o preiskavi, ki ga izda Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence, ki je del izvršilne veje oblasti. Postopek ugotavljanja kršitev konkurenčnega prava pa je po svoji naravi kaznovalni postopek.
Po mnenju Vrhovnega sodišča nujnost ureditve, po kateri je za opravo preiskave v postopku ugotavljanja kršitev konkurenčnega prava potrebna odločba sodišča, izhaja že iz dejstva, da se Agencija v prekrškovnem postopku praviloma sklicuje na svoje ugotovitve iz tega postopka, pa tudi iz dejstva, da bi bili dokazi pridobljeni na podlagi izpodbijanih določb ZPOmK-1, najverjetneje uporabljeni tudi v kazenskem postopku.
O zahtevi Vrhovnega sodišča je svoje mnenje podala Vlada Republike Slovenije, ki je mnenja, da so vse določbe skladne z Ustavo. Po mnenju Vlade gospodarske družbe kot pravne osebe praviloma ne morejo biti titularji osebnostnih pravic iz Ustave.
Ustavno sodišče je iz vsebine zahteve Vrhovnega sodišča razbralo, da je v navedenih določbah protiustavno le to, da odločitev, na katere podlagi se opravita preiskava poslovnih prostorov in pregled poslovne dokumentacije, sprejme Agencija in ne sodišče. Zato je štelo, da predlagatelj izpodbija le prvi stavek prvega odstavka 28. člena ZPOmK-1.
Ustavno sodišče je zapisalo, da ustava pravnim osebam zagotavlja enakovredno pravno varstvo le glede nekaterih pravic, ki jih sicer priznava kot človekove pravice fizičnih oseb. Glede nekaterih pravic zagotavlja manjšo stopnjo varstva kot fizičnim osebam, nekaterih pravic pa pravna oseba glede na naravo človekove pravice oziroma glede na naravo pravne osebe sploh ne more uživati.
Pravna oseba je umetna tvorba pravnega reda, izvedena iz človekove pravice do ustanavljanja pravnih oseb za uresničevanje interesov fizičnih oseb.
Polje zasebnosti pravne osebe ima prostorski vidik (poslovni prostori) in komunikacijski vidik (možnost svobodne in nenadzorovane komunikacije na daljavo v imenu in za račun pravne osebe znotraj njene strukture in z zunanjim svetom).
Prostorska zasebnost pravne osebe je v dveh krogih zasebnosti, v katerih se njena pričakovanja, da se jo pusti pri miru, bistveno razlikujejo. V širšem okviru pravna oseba ne more pričakovati zasebnosti, ki je enaka prostorskem vidiku zasebnosti fizičnih oseb iz prvega odstavka 36. člena Ustave. V širšem okviru prostorske zasebnosti pravno osebo varuje 35. člen Ustave. Državni organi smejo zaradi izvrševanja nadzora nad gospodarsko dejavnostjo tudi brez sodne odločbe vstopati v poslovne prostore pravnih oseb, ki niso odprti za javnost. V najožjem krogu zasebnosti pa lahko tudi pravna oseba pričakuje ustavno varstvo kot fizična oseba v skladu s prvim odstavkom 36. člena Ustave.
Omejevanje komunikacijske zasebnosti pravne osebe je na podlagi drugega odstavka 37. člena Ustave dopustno, kadar je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. Pojem varnosti države zajema tako državno kot javno varnost. Ta pojem zajema tudi prekrške pravnih oseb, kadar so ti po svoji naravi in strogosti sankcij, ki so določene zanje, primerljivi s kaznivimi dejanji.
Ker izpodbijana določba ZPOmK-1 določa, da posege v prostorsko in komunikacijsko zasebnost podjetij vselej odredi Agencija, ki ni sodišče, posegi pa se izvajajo s preiskavo, ki pomeni invaziven ukrep posega v ustavno varovano zasebnost pravne osebe, je opustitev vnaprejšnje sodne odločbe za njeno dovolitev v neskladju s prvim odstavkom 36. člena in s prvim odstavkom 37. člena Ustave.Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
