V prehodnih določbah je bila določena obveznost uskladitve ZDU-1 v 3 mesecih od prisege ministrov, imenovanih po ZVRS-G. Tako je v skladu z novelo ZDU-1 Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve preimenovano v Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ohranja pa dosedanje delovno področje.
S spremembo 32. in 40. člena ZDU-1 je razmejena pristojnost na področju materialov, ki prihajajo v stik z živili tako, da je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje pristojno na področju uporabe le-teh v postopkih pridelave, predelave in distribucije živil, Ministrstvo za zdravje pa na področju proizvodnje in prometa materialov, ki prihajajo v stik z živili, njihove uporabe v postopkih proizvodnje in distribucije prehranskih dopolnil. Hkrati je zaokrožena pristojnost glede varnosti in kakovosti živil na področju gostinskih dejavnosti, institucionalnih obratih prehrane in obratih za prehrano na delu, ki je doslej spadala v pristojnost Ministrstva za zdravje. Ta ima pristojnost le še z vidika preprečevanja in obvladovanja nalezljivih bolezni.
Dodan je bil 32.a člen, v katerem so opredeljene naloge Ministrstva za kulturo, ki je bilo ponovno samostojno ustanovljeno v skladu s prehodnimi določbami ZVRS-G, in opravlja naloge na področjih umetnosti, kulture, kulturne dediščine, filma, medijev, slovenskega jezika in verske svobode, ki so se do sedaj opravljale v okviru Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.
Ministrstvo za notranje zadeve po spremenjenem 34. členu ZDU-1 nadaljuje z delovnimi področji brez delovnega področja, ki se nanaša na državno tožilstvo, prevzema pa področje javne uprave in lokalne samouprave. Skladno z navedenim se je preimenovalo Ministrstvo za pravosodje (prej Ministrstvo za pravosodje in javno upravo) in hkrati prevzelo delovno področje, ki se nanaša na državno tožilstvo. Prevzelo je tudi naloge na področju sistemskega urejanja ravnanja s stvarnim premoženjem države in lokalnih skupnosti, načrtovanja in koordiniranja prostorskih potreb pravosodnih organov in organov državne uprave, vodenja investicij za potrebe organov državne uprave in druge naloge na področju ravnanja s stvarnim premoženjem v skladu z zakonom ali aktom vlade (37. člen ZDU-1).
Po noveli se področje razvoja in graditve širokopasovnih omrežij ponovno združuje s področjem elektronskih komunikacij v okviru Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in tako ne sodi več v delovno področje Ministrstva za infrastrukturo in prostor (sprememba 38. in 39. člena ZDU-1), saj se je v praksi pokazalo, da je bilo oteženo vsakodnevno delo, zunanjim subjektom pa postavljene administrativne ovire.
9. člen ZDU-1G je uskladil področje delovanja Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki ne vključuje več kulture.
Ker je država prisiljena iskati ukrepe za povečevanje učinkovitosti in znižanja stroškov, je novela spremenila tudi VIII. poglavje, ki ureja elektronsko poslovanje uprave (spremenjen 74.a člen ter črtana člena 74.b in 74.c). Gre za centralno strateško vodenje državne informatike ter standardizacijo in konsolidacijo informatike v državni upravi kar naj bi omogočilo skupna vlaganja. Zaradi slabih dosedanjih določb je informatika z vidika države slabo upravljana, razpršena, uporabljajo se različni pristopi in parcialne rešitve ter stroškovno dragi in neučinkoviti sistemi po posameznih organih. S standardizacijo in enotnimi smernicami bo postavljen skupen okvir za razvoj posameznih informacijskih rešitev na določenem vsebinskem področju. Sprememba naj bi prinesla tudi pozitivne finančne učinke, ki pa v predlogu novele niso bili ovrednoteni.
Zaradi ekonomičnosti je vzpostavljena tudi pravna podlaga za povezavo elektronske evidence dokumentarnega gradiva s centralnim registrom prebivalstva in Poslovnim registrom Slovenije. Tako se na podlagi EMŠO, davčne ali matične številke, v elektronske evidence dokumentarnega gradiva pri organu na posamezno zahtevo prenesejo podatki o osebnem imenu oziroma firmi in o naslovu stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedežu.
Kljub ponovnim opozorilom Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora RS so bile z ZDU-1G neposredno spremenjene določbe drugih zakonov, in sicer ZVRS v 8. in 25. členu ter ZDT-1 (zaradi prenosa pristojnosti in nalog s področja državnega tožilstva) in ZSPDSLS (zaradi prenosa pristojnosti in nalog s področja ravnanja s stvarnim premoženjem države). Sprememba 8. člena ZVRS omogoča, da Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo po 1.6.2013 nadaljuje z delom z nazivom, ki ga je imelo pred uveljavitvijo ZVRS-G in delovnimi področji po noveli ZDU-1.
Prehodne določbe novele določajo tudi obveznost uporabnikov proračuna, da na AJPES brezplačno posredujejo podatke o višini izplačanih sredstev za regres za prehrano, nadomestilo za ločeno življenje, povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, regres za letni dopust, jubilejno nagrado, solidarnostno pomoč, odpravnino ob upokojitvi in terenski dodatek do ureditve v zakonu, ki ureja povračila stroškov v zvezi z delom in druge prejemke zaposlenih v javnem sektorju.
Do 1.8.2013 ministrstva prevzamejo naloge, javne uslužbence, opremo, dokumentacijo, prostore in pravice proračunske porabe. Za Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je ta rok podaljšan do 1.1.2014, enak rok pa velja tudi za uskladitev aktov o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Ministrstva za kmetijstvo in okolje ter Ministrstva za zdravje.
Naloge na področjih uresničevanja ustavnih in zakonskih določil, ki zadevajo posebne pravice pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti ter spremljanja in skrbi za zaščito posebnih pravic romske skupnosti, javne uslužbence, opremo, dokumentacijo, prostore in pravice proračunske porabe do 1.8.2013 prevzame Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije.
Zaradi spremenjene strukture ministrstev naj bi bilo izvajanje nalog vlade uspešnejše, na področju gospodarstva pa vidne pozitivne posledice.
Pripravila: Vanja NovakČlanki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
