Od leta 2002 veljaven Zakon o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah (ZPRPGDT) določa namen, vrste državnih pomoči, merila, postopke ter način zagotavljanja sredstev iz državnega proračuna za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji. Z zakonom je definirana družba v težavah, medtem ko je natančnejša merila za dokazovanje težav predpisala vlada z Uredbo o merilih, vsebini programa prestrukturiranja, pogojih za pridobitev poroštev, nadzoru in vodenju evidenc o dodeljenih državnih pomočeh gospodarskim družbam v težavah.
Zakon je kot pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb določal kredite, subvencije, subvencionirane obrestne mere ter poroštva, novela pa na področju vsebine dodeljevanja pomoči družbam v težavah uvaja izboljšave in sicer tako, da uvaja dodatne oblike državnih pomoči. Poleg naštetega se uvaja še možnost kapitalske naložbe (6. člen). Le-te so urejene v novem 5. podpoglavju »Kapitalske naložbe«, s katerim je v enem samem členu določeno, da se te naložbe lahko izvedejo v obliki denarnega ali stvarnega vložka v družbo. Stvarni vložek v družbo se lahko izvede tudi s konverzijo terjatev iz naslova danih posojil in plačanih poroštev v kapitalski delež.
Spremenjena je tudi določba 2. odstavka 7. člena zakona, ki opredeljuje višino prejetih denarnih pomoči. Do uveljavitve novele je bil zgornji znesek le-teh omejen na 10 milijonov evrov, sedaj pa je njihova višina omejena »na najnižjo potrebno vsoto«. Sicer je ZPRPGDT pri Evropski komisiji prijavljen kot shema državne pomoči za mala in srednje velika podjetja in se mora v primeru, da takšno podjetje potrebuje državno pomoč, ki presega 10 milijonov evrov, ta shema individualno priglasiti komisiji. Ne glede na to je z novelo uvedena dodatna varovalka glede navzgor neomejenega podeljevanja pomoči s prvim odstavkom 8. člena, ki določa, da lahko državno pomoč veliki družbi ali državno pomoč, ki presega 10 milijonov evrov, vlada odobri šele, ko po posamični priglasitvi Evropski komisiji prejme njeno odobritev dodelitve državne pomoči.
S črtanjem petega odstavka 3. člena se z novelo ukinja omejitev dajanja pomoči gospodarskim družbam, v katerih kapitalski delež Republike Slovenije presega 25 %. S tem se omogoča, da tudi »državna« podjetja, ki so prezadolžena in potrebujejo pomoč pri njihovem reševanju, zaprosijo za državno pomoč ter niso zgolj zaradi lastništva države izključena kot potencialni prejemniki državnih pomoči.
Skladno z 10. členom se kot pomoč za reševanje dodeljujejo kratkoročni krediti ter subsidiarna poroštva za takšne kredite. Pomoči za reševanje niso več omejene na najnižjo potrebno vsoto, hkrati pa bodo na podlagi spremembe 11. člena lahko podjetja pod ugodnejšimi pogoji pridobila kratkoročni kredit. Do sedaj je namreč veljalo, da obrestna mera ne sme odstopati od tržnih pogojev, sedaj pa je določeno, da obrestna mera ne sme biti nižja od referenčne obrestne mere za izračun državnih pomoči. Ta predstavlja vsoto izhodiščne obrestne mere, določene s strani Evropske komisije, povečane v skladu z diskontno stopnjo po pravilih za dodeljevanje državnih pomoči.
Novela je stopila v veljavo naslednji dan po objavi v Uradnem listu, torej 7. maja.
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
