Če nastanejo po sklenitvi pogodbe okoliščine, ki otežujejo izpolnitev obveznosti ene stranke, ali če se zaradi njih ne da doseči namena pogodbe, v obeh primerih pa v tolikšni meri, da pogodba očitno ne ustreza več pričakovanjem pogodbenih strank in bi bilo po splošnem mnenju nepravično ohraniti jo v veljavi takšno, kakršna je, lahko stranka, ki ji je izpolnitev obveznosti otežena, oziroma stranka, ki zaradi spremenjenih okoliščin ne more uresničiti namena pogodbe, zahteva razvezo pogodbe (prvi odstavek 112. člena OZ).
V obravnavanem primeru je naročnik (tožena stranka) z dvema izvajalcema konec leta 2001 sklenil krovno pogodbo o oblikovanju, izdelavi in dobavi nalepk za tehnični pregled motornih in priklopnih vozil in dobavi čistilnega pribora za obdobje petih let. V letu 2005 je naročnik predlagal izvajalcema sporazumno prenehanje pogodbe, pri čemer se je skliceval na spremenjene okoliščine zaradi sprejema Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1A), ker je ta v 29. členu ukinil nameščanje prometnih nalepk, ki so bile določene s sedmim odstavkom 188. člena prejšnjega ZVCP. Kolikor se izvajalca s predlogom ne bi strinjala, je dopis opredelil kot odpoved pogodbe.
Ker tožeča stranka (eden od izvajalcev) predloga za sporazumno prenehanje pogodbe ni sprejela, je bil torej predlog tožene stranke obravnavan kot izjava o odpovedi pogodbe, ki je imel za posledico prenehanje oz. razvezo pogodbe. Tožeča stranka je s tožbo od tožene stranke pred sodiščem zahtevala povrnitev škode, ki ji je nastala zaradi predčasnega prenehanja pogodbe in zatrjevala, da se tožena stranka v zvezi s prenehanjem pogodbe ne more sklicevati na spremenjene okoliščine, saj predpostavke za razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin niso bile izpolnjene.
Pogodba med pravdnima strankama je bila sklenjena pred uveljavitvijo OZ, zato je sodišče prve stopnje v skladu s 1060. členom OZ za presojo spornega razmerja uporabilo določbe ZOR. Tožbenemu zahtevku je v večjem delu ugodilo, ker naj bi bila sprememba zakona, ki je nalepko ukinil, dejstvo, ki bi ga morala tožena stranka upoštevati že ob sklenitvi pogodbe (drugi odstavek 133. člena ZOR).
Pritožbeno sodišče se v sodbi in sklepu I Cpg 1213/2010 z razlogovanjem sodišča prve stopnje ni strinjalo, ker sprememba predpisa ob sklenitvi pogodbe ni mogla biti pričakovana. Po njegovi presoji je pocenitev in poenostavitev registracije avtomobilov utemeljen razlog, ki je narekoval spremembo podpisa, zato se toženka tudi ni mogla zavzemati, da do spremembe ne bi prišlo. Tako naj bi bile izpolnjene vse predpostavke, ki upravičujejo sklicevanje na spremenjene okoliščine, zato je ugodilo pritožbi tožene stranke in obrazložilo, da je materialno pravno napačen zaključek, da je tožena stranka zaradi odpovedi pogodbe dolžna tožeči stranki povrniti škodo zaradi kršitve pogodbe. Tožeča stranka naj bi bila upravičena le do pravičnega dela škode na podlagi petega odstavka 133. člena ZOR. Pritožba tožeče stranke je bila v celoti zavrnjena.
Tožeča stranka je vložila revizijo, ki ji je Vrhovno sodišče RS v sklepu III Ips 36/2012 ugodilo in izpodbijano sodbo delno razveljavilo ter jo v tem obsegu vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje. Obrazložilo je, da je sodišče prve stopnje zavzelo stališče, da ni šlo za razvezo ampak za odpoved pogodbe, ker niso bili podani zakonski pogoji za razvezo zaradi spremenjenih okoliščin, drugostopenjsko sodišče pa je nasprotno zavzelo stališče, da so podani zakonski razlogi za razvezo pogodbe iz 133. člena ZOR, ker ni bilo izkazano, da bi bila ukinitev nalepk že ob sklenitvi pogodbe pričakovana.
Revizijsko sodišče je poudarilo, da 133. člen ZOR sicer ne določa načina uresničitve strankinega upravičenja, vendar je iz določbe petega odstavka istega člena sklepati, da je potrebno sodno uveljavljanje razveze pogodbe z oblikovalno tožbo oz. konstitutivnim zahtevkom. Tako stališče je sodna praksa že zavzela v sodbi II Ips 94/2008. V konkretnem primeru tožena stranka razveze pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin ni uveljavljala sodno, zato je drugostopenjsko sodišče odločilo na napačni pravni podlagi. Reviziji tožeče stranke je bilo zato potrebno ugoditi, izpodbijani del odločbe razveljaviti in zadevo v tem obsegu vrniti sodišču druge stopnje v novo sojenje, saj niso bila ugotovljena vsa dejstva.
Tožena stranka je v dopisu predlagala sporazumno razvezo pogodbe, ki naj v primeru nestrinjanja tožeče stranke velja kot odpoved, njeno sklicevanje na spremenjene okoliščine pa naj bi pomenilo le pojasnjevanje razlogov za odpoved, ne pa utemeljevanje, od katerega bi bila odvisna sama veljavnost odpovedi.
Revizijsko sodišče je v obrazložitvi navedlo, da so pravne posledice odpovedi pogodbenega razmerja odvisne od vrste pogodbe; če gre za pogodbo o delu, bo moralo pritožbeno sodišče uporabiti določbo 629. člena ZOR, ki ureja prenehanje pogodbe po volji naročnika, prodajna pogodba pa sama po sebi ne pozna podobnega prenehanja pogodbenega razmerja po volji kupca.
Pripravila: Vanja Novak
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.