Novela na novo definira področje, ki ga zakon ureja, in sicer obrtne dejavnosti, pogoje za opravljanje teh dejavnosti, domačo in umetnostno obrt, organiziranje obrtnega zborničnega sistema in osnove izobraževanja ter usposabljanja kadrov za potrebe opravljanja obrtne dejavnosti (1. člen). Opredelitev tako več ne vsebuje obrti podobnih dejavnosti, ki so bile črtane zaradi novega pristopa do obrtne dejavnosti (črtan 3. člen in druge določbe o tovrstni dejavnosti).
Spremenjen 5. člen definira obrtno dejavnost kot trajno opravljanje proizvodne ali storitvene dejavnosti na podlagi individualnih naročil, v majhnih serijah, pri čemer se uporabljajo temu primerni stroji, orodja in tehnične naprave, v delovnem procesu pa je prevladujoč osebni angažma. Določba drugega odstavka 5. člena na novo določa alternativni izjemi, ko se neka dejavnost ne šteje za obrtno dejavnost. Prva izjema se nanaša na dejavnost, ki se opravlja v majhnem obsegu, kot dopolnitev ostalim dejavnostim gospodarskega subjekta, druga izjema pa se nanaša na velikost subjekta, ki opravlja obrtno dejavnost (ne sme biti srednja ali velika družba). Med obrtne dejavnosti se prav tako ne štejejo dejavnosti finančnega posredništva, nepremičninsko posredništvo, svetovanja -kot npr. pravno, davčno, dejavnosti zdravstva itd.
Skladno s spremenjenim 2. členom ObrZ, ki zaradi varovanja življenja, zdravja in premoženja ljudi ali zaradi zagotavljanja varstva okolja za opravljanje nekaterih obrtnih dejavnosti zahteva ustrezno poklicno usposobljenost, le-ta ureja posebej v II. poglavju zakona. Izpostaviti velja, da je pridobitev obrtnega dovoljenja in vpis v obrtni register zahtevana samo za te obrtne dejavnosti (torej za opravljanje katerih je potrebna ustrezna poklicna usposobljenost), medtem ko za vse druge dejavnosti pridobitev obrtnega dovoljenja ni potrebna. Enako velja za vpisovanje v obrtni register (19. člen).
Ker je cilj novele predvsem zagotoviti združevanje gospodarskih subjektov v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) na prostovoljni osnovi, novela prinaša uvedbo prostovoljnega članstva oziroma ukinitev dosedanjega obveznega članstva (31. člen). V prehodnih in končnih določbah zakona o spremembah in dopolnitvah obrtnega zakona je v zvezi s tem določeno, da lahko člani zbornice in območnih zbornicah izstopijo iz članstva po izteku šestih mesecev od uveljavitve novele, to je od 27. oktobra dalje. Takšnemu članu preneha članstvo prvi dan meseca po mesecu, v katerem je zbornica prejela njegovo pisno izjavo o izstopu.
Sicer velja, da se lahko fizične in pravne osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost kot obrtno dejavnost ali domačo in umetnostno obrt, zaradi zagotavljanja strokovnosti in skupnih interesov pri opravljanju obrtne dejavnosti združujejo v OZS ter po poslovnem naslovu podjetja v območne obrtno-podjetniške zbornice, v te zbornice pa se lahko včlanijo tudi druge fizične in pravne osebe, ki želijo sodelovati pri uresničevanju ciljev in nalog OZS ali območnih zbornic.
Poleg predstavljenih sprememb novela tudi sistemsko ureja čezmejno občasno opravljanje obrtnih dejavnosti ter ureditev postopka priznavanja poklicnih kvalifikacij za nosilce obrtnih dejavnosti (34. člen).
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
