Po 20. členu ZPIZ-2 mora izplačevalec honorarnega prejemka (ne glede ali gre za avtorsko pogodbo ali za podjemno pogodbo) ob izplačilu honorarja na pogodbeno dogovorjen znesek obračunati tudi prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za primere nesreče pri delu, ne glede na to ali je prejemnik honorarja zavarovan tudi na drugi podlagi in mu izvajanje honorarja predstavlja dodaten prihodek iz drugega pogodbenega razmerja. To pomeni, da je plačilo dodatnega prispevka obveznost izplačevalca dohodka in njega tudi bremeni. Žal pa primeri iz prakse kažejo, da je večina izplačevalcev navedeno obveznost prevalila na prejemnike honorarjev in iz navedenega razloga znižala honorarje.
ZPIZ-2 omogoča tudi oprostitev od plačila dodatnega prispevka. Plačila dodatnega prispevka so oproščeni izplačevalci, ki sklepajo pogodbo z izvajalcem registrirane dejavnosti (torej samostojnim podjetnikom), ki je sicer zavarovan na drugi podlagi ali z upokojencem.
Velja opozoriti tudi na določbe 16. in 18. člena ZPIZ-2, po katerem se bodo od 1. januarja 2014 morali obvezno zavarovati za pokojninsko in invalidsko zavarovanje tudi:
To pomeni, da jim bo ob obračunu pogodbeno dogovorjenega bruto prejemka, poleg akontacije dohodnine in normiranih odhodkov obračunan tudi 15,5 % prispevek za obvezno pokojninsko zavarovanje, kar se bo odražalo v nižjem neto honorarnem prejemku.
Navedene obremenitve so neugodne tako za prejemnike honorarjev, kot tudi za izplačevalce oz. naročnike pogodbenih del. Slednji morajo namreč pred vsakim obračunom honorarja preveriti obstoj zavarovalnih podlag prejemnika honorarja in glede na to tudi obračunati honorar z dodatnimi prispevki oz v nasprotnem primeru - v bruto znesku in brez prispevkov, če gre za izvajalca z registrirano dejavnostjo.
Glede na to, da so plačila teh dodatnih prispevkov oproščeni izvajalci registrirane dejavnosti, ki jo opravljajo kot dopolnilno dejavnost in so zavarovani po osnovni podlagi, običajno iz naslova delovnega razmerja, se tako ponuja možnost registriranja dopolnilne dejavnosti v obliki popoldanskega s.p. in prejemanja honorarjev preko tega naslova.
V skladu z določbami 48. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) se namreč lahko davčni zavezanec registrira za izvajanje dejavnosti z normiranimi odhodki, kar pomeni, da pri ugotavljanju davčne osnove davčnega leta upošteva normirane odhodke v višini 70 % prihodkov, vendar le če njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v davčnem letu pred tem davčnim letom, ne presegajo 50.000 evrov. Pri tem se dohodnina za davčno leto obračuna po 20 odstotni davčni stopnji in se šteje kot dokončen davek. To pomeni, da ugotavljanje davčne osnove z normiranimi odhodki ne povečuje celotne davčne osnove davčnega zavezanca za dohodnino, kot se je to štelo do sedaj, temveč se izvede obdavčitev na osnovi davčnega obračuna, ki ga opravi zavezanec sam. Ne glede na navedeno pa davčni zavezanec med letom plačuje akontacijo dohodnine na osnovi predvidenega obsega dohodkov iz dejavnosti, pri čemer se obračun in poračun dohodnine opravita po davčnem obračunu.
Navedena davčna možnost je za davčne zavezance zanimiva zaradi enostavnega vodenja poslovnih knjig in nizke efektivne 6 odstotne stopnje obdavčitve. Slaba lastnost navedene ureditve pa je v tem, da davčni zavezanec v skladu s 109. členom ZDoh-2 ne more pri določanju davčne osnove koristiti nikakršnih davčnih olajšav, niti mu davčno osnovo ne zmanjšujejo plačani prispevki (izjema so kmečka gospodinjstva), kar je bilo mogoče upoštevati do sedaj, ne glede na način ugotavljanja davčne osnove.
V primeru t.i. popoldanskega s. p. pa je potrebno računati tudi na dodatno obremenitev v višini mesečnega pavšalnega plačila 36,69 evra iz naslova plačila zavarovanja za primere invalidnosti in nesreče pri delu po določbah ZPIZ-2 in Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ).
Ker popoldanski samostojni podjetnik koristi olajšave iz naslova opravljanja glavne dejavnosti – torej zaposlitve, je potrebno presojati njegovo obremenitev z dajatvami le iz naslova prejemkov po pogodbah z vidika obdavčitve po dohodninski lestvici v primerjavi z obremenitvami po davčni ureditvi ugotavljanja davčne osnove z normiranimi odhodki. Enostavni izračun pokaže, da se davčnim zavezancem, ki sodijo v I. dohodninski razred ne splača spreminjati uporabe obstoječe davčne obravnave in to tem bolj, bolj ko so nižji dohodki iz naslova izvajanja honorarnih del.
Pri izplačilih honorarnega dela upokojencem velja opozoriti na 18. člen ZPIZ-2, po katerem z dodatnimi prispevki iz naslova obveznega zavarovanja ne bodo obremenjene podjemne pogodbe na podlagi katerih upokojenci pridobivajo dodatne prejemke, niti obseg izplačil na podlagi podjemne pogodbe sklenjene na podlagi pogodbe civilnega prava, ki nima elementov delovnega razmerja ne vpliva na izplačevanje pokojnine. Ker je pravica do pokojnine vezana na obvezno zavarovanje, se upokojencu pravica do pokojnine prekine le v primeru, če uživalec starostne, predčasne, vdovske in družinske pokojnine na območju RS začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost, saj s tem znova pridobi lastnost zavarovanca iz obveznega zavarovanja. Ob tem velja opozoriti na 117. člen ZPIZ-2, ki omogoča izplačilo sorazmerne pokojnine, glede na število ur, ki ga bo upokojenec namenil za opravljanje registrirane dejavnosti npr. popoldanskega s.p.
Kljub temu, da Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) davčnim zavezancem, ki ugotavljajo davčno osnovo z normiranimi odhodki, ne predpisuje izdelave in predložitve letnega poročila pa Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost napotuje, da davčni zavezanec mora voditi enostavno knjigovodstvo – torej evidenco knjigovodskih listin iz katerih je razviden nastanek, vzrok in čas poslovnega prihodka, evidenco osnovnih sredstev ter druge evidence, ki jih morajo voditi posebni davčni zavezanci (npr. izvajalci gostinske dejavnosti), prav tako pa tudi vse evidence, ki so jih dolžni voditi, če so zavezanci za obračun davka na dodano vrednost (DDV). Vse navedene evidence in listine pa morajo biti vedno na voljo tudi v primeru davčnega inšpekcijskega pregleda.
Davčni zavezanec lahko svojo odločitev priglasi davčnemu uradu do 2. aprila 2013 za leto 2013. Za vse, ki bodo registrirali dejavnost na novo, bo priglasitev izvedena takorekoč avtomatsko preko državnega portala za podjetnike in posameznike e-VEM, kjer bo opravljen tako vpis v poslovni register, kakor tudi vloga za vpis v davčni register s priglasitvijo ugotavljanja davčne osnove. Vsi davčni zavezanci, samostojni podjetniki, ki že izvajajo registrirano dejavnost, pa imajo do navedenega roka čas, da ponovno proučijo svojo davčno obremenitev in se odločijo za eventualno spremembo pri ugotavljanju davčne osnove. Vse tiste davčne zavezance, ki tega ne bodo storili do omenjenega roka, bo namreč davčni organ obravnaval kot do sedaj – kar pomeni, da bodo ugotavljali dohodek iz dejavnosti glede na sedanjo izbiro.
Pripravila: mag. Mojca Kunšek
Več vsebin s področij financ, davkov in računovodstva najdete na portalu FinD-INFO.Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
