Policijska zakonodaja se z novima zakonoma tako deli na dva dela, saj prvi zakon določa organizacijo policije in posebnosti delovnopravne ureditve, drugi pa ureja izvajanje nalog in postopkov – policijskih pooblastil.
Organiziranost in delo
Nov zakon o organiziranosti in delu v policiji naj bi olajšal delo Policije, saj ureja organizacijo, delovanje in vodenje policije ter opredeljuje razmerje ministrstva za notranje zadeve do policije (1. člen). Med poglavitne novosti zakona v primerjavi z zakonom o policiji štejejo predvsem:
- opredelitev razmerja med ministrstvom in policijo (II. poglavje), v okviru katerega so določene usmeritve, ki jih ministrstvo daje policiji, naloge, ki jih le-to opravlja za policijo ter nadzor nad njenim delom (3. člen). Ministrstvo in policija imata skupne podporne službe - npr. na področju upravljanja s kadrovskimi, finančnimi in logistično-podpornimi viri, mednarodnega sodelovanja, evropskih zadev idr., s čimer je bila dosežena večja učinkovitost in uspešnost izvajanja poslovnih procesov;
- strokovno, učinkovito in racionalno delovanje ter skrb za sistemski razvoj policije, k čemer naj bi v veliki meri pripomogel dolgoročni razvojni program za nemoteno delovanje policije (15. člen). Gre za strateški dokument, ki odgovarja na ključna vprašanja dolgoročnega razvoja policije;
- širitev raziskovalne dejavnosti, izobraževanja in usposabljanja (X. poglavje). Novost je določitev poklica policista s poklicnim standardom na VI. ravni zahtevnosti (sedaj V. ravni), kar bo doseženo postopno reorganizacijo sistema izobraževanja, poudarjeno pa je tudi dodatno usposabljanje, stalno izpopolnjevanje in dodatno izobraževanje.
Naloge in pristojnosti
T.i. procesni predpis - zakon o nalogah in pooblastilih policije prvič sistemsko ureja predvsem splošna policijska pooblastila, ki jih policija večinoma že uporablja pri opravljanju svojih nalog. Večina policijskih pooblastil in nalog ni novih ter so bile v zakon prenesene iz podzakonskih predpisov, kar je bilo potrebno zaradi njihove pomembnosti in globine posega posameznih policijskih pooblastil v temeljne svoboščine in pravice oseb.
Ena temeljnih novosti zakona je opredelitev policijskega postopka kot vsako dejanje policistov zaradi opravljanja policijskih nalog (8. člen), ta opredelitev pa je pomembna predvsem zaradi zagotavljanja pravne varnosti oseb, ki imajo opravka s policijo. V nadaljevanju zakon določa splošna načela za opravljanje policijskih nalog, kot npr. spoštovanje človekove osebnosti in dostojanstva, enake obravnave, zakonitosti in sorazmernosti ter druga načela.
Nov zakon v primerjavi z obstoječo ureditvijo bolj jaso in pregledneje ureja policijska pooblastila - ukrepe, ki policistom omogočajo opravljanje policijskih nalog in s katerim se praviloma posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine ali druge pravice (3. člen). Zakon opredeljuje 29 policijskih obvestil, od ukazovanja in ugotavljanja identitete oseb, izvajanja varnostnih pregledov, zasega predmetov itd. do izvajanja poligrafskega postopka (ki do sedaj ni bil natančneje zakonsko opredeljen), policisti pa smejo izvajati tudi druga policijska pooblastila, določena v zakonih (33. člen). ZNPPol prinaša tudi dve novi policijski pooblastili in sicer za zagotavljanje varnosti in reda na športnih prireditvah ter prekinitev potovanja.
Večji nadzor nad uporabo policijskih pooblastil naj bi zagotovila jasnejša ločnica med posameznimi sredstvi, zaostreni pogoji za uporabo nekaterih pooblastil (npr. uporabo strelnega orožja kot najhujšega policijskega prisilnega sredstva) ter z obveznostjo poročanja (s poročilom o opravljenem delu, s pisnim aktom o uporabi policijskega pooblastila ali z uradnim zaznamkom) ter nadzorom v primeru uporabe policijskih pooblastil (130. člen).
Novosti, ki jih prinaša ZNPPol so še jasnejša in preglednejša ureditev pritožbenega postopka (IV. poglavje), opravljanje policijskih nalog v tujini in delovanje tujih policistov v Sloveniji (V. poglavje) ter kriminalistično pridobivanje in vrednotenje informacij.
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.