c S

Sodelovanje na področju obdavčitve finančnih storitev

05.02.2013

Le mesec dni zatem, ko je pri nas začel veljati povsem nov Zakon o davku na finančne storitve (ZDFS), ki določa obdavčitev finančnih storitev, ki so bile do sedaj oproščene plačila DDV in davka na zavarovalne posle, je Svet Evropske unije sprejel Sklep o odobritvi okrepljenega sodelovanja na področju davka na finančne transakcije.

Spomnimo, da v Sloveniji velja nov zakon, ki ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja davka na finančne storitve, od 25. decembra lani, davčni zavezanci pa bodo prvič obračunali nov davek za april 2013. Z uvedbo davka na finančne storitve se je enotno uredila obdavčitve finančnega sektorja in zagotovila enakomernejša in pravičnejša porazdelitev davčnega bremena med vsemi ponudniki finančnih in zavarovalniških storitev, ki delujejo na trgu (več o novem davku).

Na ravni Evropske unije je že vse od začetka leta 2011 potekala razprava o dodatni obdavčitvi finančnega sektorja, s čimer naj bi bil pravično obdavčen tudi finančni sektor (predvsem v primerjavi z drugimi sektorji) ter s tem prispeval h kritju stroškov krize. Čeprav je že bila v pripravi sprememba Direktive 2008/7/ES o posrednih davkih na zbiranje kapitala, s katero naj bi se harmonizirala obdavčitev finančnih transakcij, zagotovilo pravilno delovanje notranjega trga in preprečilo izkrivljanje konkurence, pa le-ta ni prejela soglasne podpore. Prav zaradi tega se je 11 držav članic, med njimi tudi Slovenija, odločilo za okrepljeno sodelovanje na področju davka na finančne storitve, pri čemer je njihov namen predvsem preprečiti utajo davkov, izkrivljanja in selitve v druge jurisdikcije.

Na podlagi sklepa št. 2013/52/EU bodo tako Belgija, Nemčija, Estonija, Grčija, Španija, Francija, Italija, Avstrija, Portugalska, Slovenija in Slovaška začele z izvajanjem okrepljenega medsebojnega sodelovanja na področju uvedbe skupnega sistema davka na finančne storitve. Ker v Uniji to področje trenutno še ni harmonizirano, niti ni vključeno v seznam področij, ki so v izključni pristojnosti Unije, bodo sodelujoče države članice kot potrebno pravno podlago za vzpostavitev skupnega sistema davka na finančne storitve utemeljile na ustreznih določbah Pogodbe EU. Vsebinsko je področje, na katerem bi se izvajalo okrepljeno sodelovanje, zajeto v 113. členu pogodbe ter je v skladu s prvim odstavkom 326. člena pogodbe, kar pomeni, da ne bo škodilo notranjemu trgu ali ekonomski, socialni in teritorialni koheziji, niti ne bo pomenilo ovire ali povzročalo diskriminacije pri trgovini med državami članicami niti izkrivljalo konkurence med njimi. Okrepljeno sodelovanje prav tako spoštuje pristojnosti, pravice in obveznosti nesodelujočih držav članic ter ne bo vplivalo na možnost nesodelujočih držav članic, da obdržijo ali uvedejo davek na finančne transakcije na podlagi neharmoniziranih nacionalnih pravil.

Namen okrepljenega sodelovanja na področju vzpostavitve skupnega sistema davka na finančne storitve je zagotoviti ustrezno delovanje notranjega trga, s čemer bi se bi izognili soobstoju različnih nacionalnih sistemov in tako neupravičeni razdrobljenosti trga ter iz tega izhajajočih problemov v obliki izkrivljanja konkurence, preusmeritev trgovinskih tokov med proizvodi, akterji in geografskimi območji in spodbud gospodarskim subjektom, da se izogibajo obdavčitvi prek dejavnosti z nizko ekonomsko vrednostjo. V okviru sodelovanja na področju vzpostavitve skupnega sistema davka na finančne storitev se je treba prav tako čim bolj izogibati spodbudam za davčno arbitražo in izkrivljanjem porazdelitve med finančnimi trgi ter možnostim za dvojno obdavčenje ali neobdavčenje in dejanjem utaje davkov.

Sklep in s tem začetek izvajanja okrepljenega sodelovanja velja od 22. januarja.

Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.