Kakovost zraka je za EU zelo pomemben dejavnik, zato je upravičena skrb zaradi stalno slabe kakovosti zraka v 17 državah članicah. Zoper te države je Komisija začela postopek za ugotavljanje kršitev zakonodaje. V sklopu novega pristopa za izboljšanje kakovosti zraka so bile Bolgarija, Latvija in Slovenija pozvane k odpravi teh stalnih težav, ki so vzrok smrti več ljudi kot v prometnih nesrečah. Zato je bil sprejet nov pristop z razširjenim področjem uporabe pravnih ukrepov, ki naj bi države s stalno slabo kakovostjo zraka prisilil, da sprejmejo v prihodnost usmerjene, hitre in učinkovite ukrepe, s katerimi bi kršitve čimprej odpravile. VEČ
Evropska komisija je objavila Kodeks spletnih pravic EU, ki predstavlja zbir osnovnega niza pravic iz raznih zakonodajnih predpisov, ki jih imajo potrošniki pri uporabi ali nakupu spletnih storitev in blaga. Kodeks ni zakonodajni predpis in ne more biti temelj za izvrševanje pravic, pravice zbrane v njem pa so seveda izvršljive na podlagi predpisa, ki jih določa.
Kodeks je sestavljen iz treh delov:
- V prvem najdemo pravice in načela, ki se jih uporabi pri dostopu in uporabi spletnih storitev. Natančneje, pokriva dostop do elektronskih komunikacijskih mrež in storitev, dostop do storitev in aplikacij, nediskriminatornost pri dostopu do spletnih storitev in zasebnosti ter varstvo osebnih podatkov in varnost.
- Drugi del vsebuje pravice in načela, ki se jih uporabi pri nakupu storitev in blaga na spletu. Natančneje se nanaša na informacije pred zaključkom pogodbe na spletu, na pravočasne, jasne in popolne pogodbene informacije, na poštene pogodbene pogoje, na varstvo pred nepoštenimi praksami, na dobavo blaga in storitev brez napak in v rokih ter na odstop od pogodbe.
- Tretji del pa pokriva pravice in načela, ki se uporabijo v primerih spora. Natančneje gre za dostop do oblik varstva in reševanja sporov.
Na sodišču EU so v združenih zadevah C-186/11 in 209/11 sodniki odločili, da pravo Unije določa meje izključne pravice delniške družbe OPAP v zvezi z organiziranjem in prirejanjem iger na srečo v Grčiji. Pravo Unije sicer nasprotuje monopolom, vendar pa določa izjeme (možnosti omejitev temeljnih svoboščin) za to področje, kot npr. zmanjšanje ponudbe iger na srečo in boj proti kriminaliteti. Omejevanje pravic mora biti dosledno in sistematično. Po mnenju sodišča ima država dve možnosti, omejitev ali liberalizacijo. Če država smatra, da stopnja varstva potrošnikov in družbenega reda, ki ga želi zagotavljati, ni skladna z liberalizacijo trga iger na srečo, lahko le spremeni monopol družbe tako, da zagotovi strog in učinkovit nadzor. V primeru liberalizacije pa … VEČ
V zadevi C-583/11 P je generalna pravobranilka Kokott podala mnenje, da je Splošno sodišče pravilno zavrnilo tožbo Inuitov proti prepovedi trgovanja z izdelki iz tjulnjev v EU, kot nedopustno. Splošno sodišče je pravilno ugotovilo, da omilitev pogojev za tožbe posameznikov proti predpisom splošne uporabe po Lizbonski pogodbi, ne velja za zakonodajne akte. Trgovanje z izdelki iz tjulnjev je urejeno v Uredbi 1007/2009. VEČ
Pred kratkim je ReDigi, spletna tržnica za prodajo in nakup rabljenih skladb v digitalni obliki, naznanil, da bo začel delovati v Veliki Britaniji. ReDigi deluje tako, da prodajalec prenese datoteko iz svojega računalnika skupaj s potrdilom, da je bila datoteka izbrisana, in jo proda naprej. ReDigi v ZDA še čaka na sodno odločitev, v EU pa mu bo v pomoč in olajšanje sodba C-128/11 sodišča EU iz 3. julija 2012. Sodišče je odločilo, da načelo izčrpanja pravice iz drugega odstavka 4. člena Programske direktive ne preprečuje ponovne prodaje rabljene licence za izdelek po znižani ceni, tudi v primeru, da originalna licenca prepoveduje taka ravnanja. Sodišče pa je opredelilo tudi pogoje za tako prodajo, in sicer: - večkratne licence se ne smejo razdeliti, - prodajalec ne sme več uporabljati izdelka, - pravica izčrpanja ne velja za nadaljevane storitve, kot so posodobitve, popravki ali programska oprema kot storitev. V zraku ostaja še vprašanje zaščite ReDigi vsebin in kako bodo te skladne z obstoječimi zaščitami, kot npr. upravljanje digitalnih pravic (DRM) in zaščite v iTunes. Prav tako ni jasno, kako bodo skladbe iz reDigi delovale npr. v »oblačnih« storitvah iTunes Match, ki bi lahko padle pod izjeme od načela izčrpanja pravice.
Zanimiv primer iz Nemčije obravnava primer kršitve osebnostnih pravic zaradi žaljivih predlaganih izrazov funkcije autocomplete pri iskalnikih. Funkcijo autocomplete uporablja že veliko iskalnikov, gre pa za programski algoritem, ki zbere in ponudi (prilepi) k iskalnemu izrazu najpogostejše ključne besede povezane z iskalnim izrazom uporabnika. Prizivno sodišče mesta Cologne v Nemčiji je odločilo, da funkcija autocomplete ne podaja namernih izjav operaterja iskalnika.
V konkretnem primeru je šlo za to, da je tožnik ob vpisu svojega imena v iskalnik dobil predlagane izraze kot scientologija ali goljufija (poskusite lahko tudi z imeni slovenskih politikov ipd.). Tožnik je od operaterja iskalnika zahteval prepoved takih izjav in odškodnino zaradi kršitve osebnostnih pravic, operater pa se je branil, da so predlagane besede zgolj rezultat programskega algoritma, ki upošteva predhodna iskanja uporabnikov in jih razvrsti po pogostosti.
Sodišče je pritrdilo operaterju, da ne gre za namerne izjave operaterja, ampak za rezultat programske opreme. Prav tako iz sodbe izhaja, da povprečni uporabnik predlaganih besed ne smatra kot izjave oz. vrednostne sodbe operaterja iskalnika. Še več, sodniki trdijo, da predlagane besede izhajajo iz predhodnih iskanj drugih uporabnikov, ki so ovrednotene avtomatsko. Tako sodišče ni prepoznalo podlage za zahtevke iz naslova kršitve osebnostnih pravic in je tožbo zavrglo. V nasprotju z Nemčijo, pa so bili operaterji iskalnikov uspešno toženi v Italiji (Tribunale Ordinario di Milano, court order of 24. March 2011, file no. 10847/2011) in Franciji (Cour de cassation – Premiere chambre civile, Arret n° 832 du 12 juillet 2012 (11-20.358).
Pripravil: Miha Jesenko
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
