Zadnje spremembe zakona o davčnem postopku sledijo predvsem spremembam pri pobiranju dohodnine po noveli Zakona o dohodnini (ZDoh-2L), davka od dohodkov pravnih oseb po noveli Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2I) ter uvajajo vrsto drugih ukrepov, z uvedbo katerih se pričakuje bolj urejeno in transparentno poslovanje ter hitrejše izvajanje postopkov, ki jih izvaja davčni organ.
V skladu s spremembo 48. člena ZDoh-2, ki uvaja možnost ugotavljanja davčne osnovne z normiranimi odhodki, spremembe 308. člena ZDavP-2 določajo, da davčni zavezanec, ki izpolnjuje pogoje priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov davčnemu organu najpozneje do 31. marca leta, za katero se odloči za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, oziroma do poteka roka za predložitev obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za predhodno leto v obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Sestavni del priglasitve je izjava davčnega zavezanca, da za davčno leto uveljavlja ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov in izjava o izpolnjevanju pogojev. Davčni zavezanec, ki na novo začne opravljati dejavnost, opravi priglasitev za prvo davčno leto opravljanja dejavnosti hkrati ob predložitvi prijave za vpis v davčni register v osmih dneh od vpisa v primarni register oziroma od vpisa v uradno evidenco organa.
Prav tako novela ZDavP-2F sledi spremembam Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2I), ki uvaja možnost ugotavljanja davčne osnove z normiranimi dohodki tudi za pravne osebe, ki v skladu z novim 382.a členom ZDavP-2 priglasijo ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov najpozneje do 31. marca davčnega obdobja, za katero se priglaša ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, oziroma do poteka roka za predložitev davčnega obračuna za predhodno obdobje davčnemu organu v davčnem obračunu za predhodno obdobje. Tudi pri pravnih osebah velja, da je sestavni del priglasitve izjava zavezanca, da za davčno obdobje uveljavlja ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ter izjava o izpolnjevanju pogojev, kot jih določa 67.b člen ZDDPO-2.
Glede na to, da se dohodki od oddajanja premoženja v najem odslej cedularno obdavčujejo spremembe 325. člena ZDavP-2 določajo, da dohodnino od obresti, dividend in dohodka iz oddajanja premoženja v najem izračuna bodisi plačnik davka v obračunu davčnega odtegljaja bodisi davčni organ v odločbi, izdani na podlagi napovedi zavezanca. Načeloma dohodnino od obresti, dohodnino od dividend in dohodnino od dohodka iz oddajanja premoženja v najem izračuna plačnik davka kot davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja hkrati z obračunom obresti, dividend ali dohodka iz oddajanja premoženja v najem in jo plača na dan izplačila dohodka. Če obresti, dividende ali dohodek iz oddajanja premoženja v najem izplača oseba, ki ni plačnik davka, pa dohodnino iz tega naslova ugotovi davčni organ na podlagi napovedi zavezanca. Še vedno velja, da napoved za odmero dohodnine od prejetega dohodka iz oddajanja premoženja v najem davčni zavezanec vloži pri davčnem organu v 15 dneh od prejema dohodka iz oddajanja premoženja v najem. V kolikor pa davčni zavezanec prejema dohodek iz oddajanja premoženja v najem za več mesecev v letu, pa napoved predloži v 15 dneh po poteku časa, za katerega je bilo dano premoženje v najem, vendar najpozneje do 15. januarja tekočega leta za preteklo leto. Pri tem velja opozoriti, da je v skladu s spremembo 77. člena ZDoh-2 davčna osnova v višini doseženega dohodka iz oddajanja premoženja v najem, zmanjšana za normirane stroške v višini 10% (prej 40 %) ob upoštevanju 25 % davčne stopnje. V skladu z novim 329.a členom ZDavP-2 pa bo še vedno lahko davčni zavezanec uveljavljal tudi dejanske stroške s pisnim zahtevkom, ki ga bo davčni zavezanec predložil najkasneje do 15. januarja tekočega leta za minulo leto.
V želji po večji transparentnosti poslovanja davčnih zavezancev novela z novim 20. členom ZDavP-2 določa javno objavo zavezancev davčnih dolžnikov – torej takih, ki ne predlagajo obračunov davčnega odtegljaja in neplačnikov davkov, katerih dolg do Davčnega urada in Carinskega urada na 25. dan v mesecu pred mesecem objave presega 5.000 evrov in je starejši od 90 dni. Navedeni seznam bosta organa prvič izdala 15. aprila 2013 in potem vsak mesec do 10. v mesecu ter s pomočjo podatkov AJPES navedla tako dolžnike pravne osebe, kot tudi njihove lastnike.
Prav tako novela prinaša zaostritev pri obravnavi ustreznih registrskih blagajn, torej takšnih, ki ne omogočajo popravkov in brisanje računov ter v zvezi s tem uvaja visoke kazni. V skladu s spremembo 38. člena ZDavP-2 namreč davčni zavezanec ne sme imeti ali uporabljati računalniškega programa ali elektronske naprave, ki omogoča brisanje, prilagajanje, popravljanje, razveljavljanje, nadomeščanje, dodajanje, skrivanje ali kakršno koli drugačno spreminjanje katerega koli zapisa, shranjenega v napravi ali na drugem mediju, brez hrambe izvornih podatkov in vseh poznejših sprememb, prav tako pa mora davčni zavezanec zagotoviti izpis izvornih podatkov in vseh sprememb izvornih podatkov, če je do takih sprememb prišlo. Enako velja za proizvajalce, dobavitelje oziroma vzdrževalce računalniškega programa, elektronske naprave ali informacijskega sistema, ki davčnim zavezancem ne sme zagotoviti ali omogočiti uporabe računalniškega programa, elektronske naprave ali informacijskega sistema, ki v trenutku prodaje, predaje v uporabo ali namestitve omogoča brisanje, prilagajanje, popravljanje, razveljavljanje, nadomeščanje, dodajanje, skrivanje ali kakršno koli drugačno spreminjanje katerega koli zapisa, shranjenega v informacijskem sistemu, napravi ali na drugem mediju, brez hrambe izvornih podatkov in vseh poznejših sprememb.
Ena od pomembnejših sprememb, ki jih prinaša ZDavP-2F je tudi pospešitev vročanja sklepa o izvršbi, pravnih aktov in dokumentov, ki v razširjenem 166. členu ZDavP-2 določa, da se odslej sklep o izvršbi bankam oziroma hranilnicam vroči prek temu namenjenega informacijskega sistema davčnega organa, ki sklep vroči v obliki overjene elektronske kopije sklepa, ki ga overi informacijski sistem za vročanje z varnim elektronskim podpisom davčnega organa, banka oziroma hranilnica pa z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom podpiše vročilnico. Sklep o izvršbi v elektronski obliki, ki ga davčni organ do 12. ure delovnega dne pošlje v informacijski sistem za vročanje, se šteje za vročenega ob 12. uri tega dne. Sklep o izvršbi v elektronski obliki, ki ga davčni organ pošlje v informacijski sistem za vročanje po 12. uri, se šteje za vročenega banki oziroma hranilnici naslednji delovni dan, banka oziroma hranilnica pa mora sklep o izvršbi v elektronski obliki, izvršiti najpozneje do 17. ure. Če v enem letu po prejemu sklepa o izvršbi ali delnem plačilu po sklepu o izvršbi na dolžnikovih računih ni nobenega priliva denarnih sredstev, banka oziroma hranilnica o tem obvesti davčni organ, ki je izdal sklep, oziroma obdrži sklep o davčni izvršbi v svoji evidenci, kadar ima dolžnik pri banki oziroma hranilnici sredstva, s katerimi ne more razpolagati. V tem primeru banka oziroma hranilnica o tem obvesti davčni organ, zarubi dolžnikova denarna sredstva in poplača davčni dolg, ko dolžnik pridobi pravico razpolagati s sredstvi.
Pripravila: mag. Mojca Kunšek
Več vsebin s finančno-davčnega področja najdete na portalu FinD-INFO.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
