ZIKS-1E je uredil kar nekaj področij, večinoma zaradi problemov na katere je opozorila Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij. Na nekatere probleme je opozorila tudi varuhinja človekovih pravic.
Pod pogoji iz kazenskega zakonika in po postopku iz zakona, ki ureja kazenski postopek je za obsojence, ki so zaposleni ali imajo status dijaka ali študenta in redno izpolnjujejo svoje obveznosti, omogočeno izvrševanje zapora ob koncu tedna. V spremenjenem 12. členu ZIKS-1 je urejen tudi postopek in posledice, če obsojenec zlorabi način prestajanja kazni zapora ob koncu tedna.
Sodišče lahko dopusti izvrševanje kazni zapora s hišnim zaporom, hkrati je dolžno poslati odločbo zavodu za prestajanje kazni, v katerega bi bil sicer obsojenec napoten, ter policijski postaji, na območju katere se izvršuje hišni zapor. Nadzor nad izvajanjem hišnega zapora izvaja sodišče samo ali preko policije. Ureja se tudi pogojni odpust iz hišnega zapora in redni odpust. Slednje je potrebno, da se ve, kdaj je bil zapor izvršen.
V 13. člen, ki ureja nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist, je dodana možnost, da se tudi denarna kazen lahko nadomesti z delom v splošno korist.
Sodišče lahko pravni osebi izreče stransko kazen prepovedi razpolaganja z vrednostnimi papirji, katerih je le-ta imetnica. V treh dneh sodišče o tem obvesti pravno osebo, ki vodi centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev. Poleg ostalih podatkov, mora sodišče navesti tudi datum, do katerega je pravni osebi prepovedano razpolaganje z vrednostnimi papirji. Pravna oseba, ki vodi register, mora najkasneje v treh delovnih dneh po določenem datumu prepoved izbrisati.
Dopolnjeni 40. člen določa, da se lahko informacijski sistem uprave, zaradi zagotavljanja točnosti in ažurnosti podatkov, ki jih potrebuje za vodenje centralne evidence oseb na prestajanju kazni zapora, poveže z uradnimi evidencami in javnimi knjigami, razen z zbirko osebnih podatkov iz kazenske in prekrškovne evidence.
Sodišče, ki je izreklo varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, napoti tistega, ki mu je izreklo ukrep, v zdravstveni zavod, v katerem se bo ta ukrep izvršil. V spremenjenem zakonu se določajo posebni varnostni in strokovni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati forenzični psihiatrični oddelki zdravstvenega zavoda. Izpolnjevanje pogojev ugotavlja posebna strokovna komisija, sestavljena iz strokovnjakov s področja psihiatrične, penološke in varnostne stroke. Minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje v Uradnem listu Republike Slovenije objavi seznam zdravstvenih zavodov, ki so pridobili pravico izvrševati varnostne ukrepe. Možen je tudi varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti.
Pripravila: Marija Kremenšek
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
