V odškodninskem sporu pred španskim sodiščem je le-to družini Sánchez, katere prtljaga je bila na letu med Barcelono in Parizom izgubljena, prisodilo zmanjšani del zahtevane odškodnine. Razlog za nižjo odškodnino je sodišče utemeljilo z 22. členom Montrealske konvencije v povezavi s 3. členom te konvencije, ki določa, da je do odškodnine za izgubljeno prtljago upravičen le potnik, ki je prejel prtljažni listek. Ker je štiričlanska družina potovala z dvema kovčkoma, sodišče ni dosodilo odškodnine vsakemu od njih.
Pritožbeno sodišče je Sodišču EU postavilo predhodno vprašanje, ali se v primeru uničenja, izgube ali poškodbe prtljage lahko v primeru, ko je več potnikov oddalo skupno prtljago (katere število je manjše od dejanskega števila potnikov) kot največja omejitev odškodnine računa za vsakega potnika posebej.
Sodišče EU je pri odločanju v zadevi C-410/11 najprej spomnilo, da se evropska Uredba št. 2027/97 glede odgovornosti letalskega prevoznika Skupnosti v zvezi s potniki in njihovo prtljago sklicuje na Montrealsko konvencijo, zaradi česar je sodišče pristojno za odločanje o njeni razlagi. Čeprav 3. člen Montrealske konvencije določa, da prevoznik izda potniku prtljažni listek za vsak kos oddane prtljage, pa iz te določbe ne izhaja omejitev, da je pravica do odškodnine zaradi izgube prtljage omejena in da velja le za potnike, ki so oddali enega ali več kosov prtljage. Navedena določba zgolj nalaga letalskemu prevozniku obveznost, da identificira oddano prtljago. Nadalje je sodišče poudarilo, da je na podlagi 17. člena Montrealne konvencije letalski prevoznik med drugim odgovoren tudi za škodo v primeru izgube prtljage, pri čemer je višina škode omejena na 1.000 posebnih pravic črpanja za vsakega potnika.
Sodišče je tako zaključilo, da je treba obe določbi konvenciji razlagati tako, da je letalski prevoznik odgovoren za plačilo odškodnine potniku zaradi izgube prtljage, ki je bila oddana na ime drugega potnika, ki je bil na istem letu, če so bili v tej prtljagi predmeti prvega potnika, katerih izguba pomeni škodo, ki mu je nastala. Torej imajo v skladu z Montrealsko konvencijo poleg potnikov, ki so posamezno oddali svojo prtljago, tudi tisti potniki, katerih predmeti so v prtljagi, ki jo je oddal drug potnik, ki je bil na istem letu, individualno pravico do odškodnine zaradi izgube teh predmetov. Sodišče je opozorilo, da se v odškodninskem postopku upoštevajo omejitve, ki jih določa 22. člen Montrealske konvencije.
Takšna razlaga tudi sledi namenu konvencije, ki je zagotoviti varstvo interesov potrošnikov v mednarodnem letalskem prevozu in potrebe po pravični odškodnini, ki temelji na načelu vrnitve v prejšnje stanje. Če potnik, katerega predmeti so v prtljagi drugega potnika, ki je bil na istem letu, ne bi mogel sam uveljavljati odškodnine za škodo, ki mu je nastala zaradi izgube teh predmetov, ta namen ne bi bil uresničljiv. Potniki morajo tako pred nacionalnim sodiščem dokazati, da so bili v prtljagi, ki je bila oddana na ime drugega potnika, res predmeti potnika, ki je bil na istem letu, pri čemer lahko nacionalno sodišče upošteva, da so ti potniki družinski člani, ki so skupaj kupili letalske karte in so celo skupaj oddali prtljago.
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
