Sodišče prve stopnje je tožnici prisodilo božičnico v nižjem znesku, zato se je le-ta pritožila in predlagala pritožbenemu sodišču, da toženi stranki naloži, da ji izplača še razliko, ki ji po 7. členu individualne pogodbe o zaposlitvi pripada, saj le-ta ni bila vezana na prisotnost na delu, kot je zmotno presodilo prvostopenjsko sodišče. Zoper ugodilni del izpodbijane sodbe se je pritožila tudi tožena stranka, ki pa s pritožbo ni uspela. Pritožbeno sodišče je ugotovilo le utemeljenost tožničine pritožbe in obrazložilo, da je bilo dejansko stanje popolno in pravilno ugotovljeno, vendar je na tako ugotovljeno dejansko stanje prvostopenjsko sodišče delno zmotno uporabilo materialno pravo in sicer v delu odločitve o vtoževani božični plači za leto 2003 in 2006 ter glede stroškov postopka. Odsotnost na tožničino pravico do izplačila božične plače, kot je bila določena s pogodbo o zaposlitvi, ne bi smela vplivati.
Pritožbeno sodišče je v sodbi Pdp 975/2010 obrazložilo, da iz nobenega predpisa ne izhaja, da je božična plača vezana na število mesecev zaposlitve pri toženi stranki, tega pa ni določal niti 7. člen tožničine pogodbe o zaposlitvi. Ta je določal, da tožnici pripada dodatna božična plača v višini njene povprečne plače, ki ji je bila v banki izplačana v prvih enajstih mesecih leta. Pravilnik o o plačah in drugih prejemkih ter napredovanju delavcev tožene stranke je v 41. členu določal, da se zaposlenim v primeru ustrezne uspešnosti poslovanja tožene stranke na podlagi sklepa uprave banke enkrat letno izplača božičnica v višini do ene njihove povprečne bruto plače, izračunane na podlagi prejete bruto plače zadnjih enajstih mesecev. Božičnica se izplača do 24. decembra za tekoče leto.
Glede na ugotovitve tako niti po pogodbi o zaposlitvi niti po Pravilniku ni bilo mogoče sklepati, da je bil do božične plače upravičen delavec v sorazmerju s tem, kolikšen del leta je bil pri toženi stranki zaposlen. Ker je sodišče prve stopnje tožnici prisodilo božičnico v nižjem znesku (saj je zmotno štelo, da je potrebno pri določitvi višine božične plače upoštevati čas zaposlitve tožnice pri toženi stranki v letu 2003), je pritožbeno sodišče pritožbi tožnice v zvezi z zavrnitvijo dela njenega tožbenega zahtevka, ki se je nanašal na izplačilo božične plače za leto 2003, ugodilo, iz istih razlogov pa je bila utemeljena tudi tožničina pritožba, ki se je nanašala na zavrnitev zahtevka za izplačilo božične plače za leto 2006. Ker je bila tudi v tem delu pritožba tožnice utemeljena, je sodišče za obe leti izpodbijano sodbo delno spremenilo. Iz predloga sklepa o izplačilu božičnice za leto 2006 in sklepa uprave z dne 12. 12. 2006 je bilo razvidno, da je tožena stranka svojim delavcem božičnico izplačala 15.12.2006, zato je pritožbeno sodišče tožnici prisodilo tudi zakonske zamudne obresti od neto pripadajočega zneska božične plače za leto 2006, ki so pričele teči 16.12.2006.
V drugem delovnem sporu pa je bila sorazmernost izplačila božičnice določena, zato je pritožbeno sodišče v sodbi in sklepu Pdp 1331/2008 zavrnilo pritožbo tožene stranke, ki ji je prvostopenjsko sodišče naložilo izplačilo božičnice, uspešnosti za prvih šest mesecev in plače iz rezultatov poslovanja delavcu v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Tožnik je bil v delovnem razmerju pri toženi stranki od 1.2.1995 do 2.1.2007, ko mu je delovno razmerje prenehalo zaradi zaposlitve pri drugem delodajalcu. Uprava družbe je dne 14.12.2006 sprejela sklep, da se na podlagi 155.a člena Kolektivne pogodbe Z.T. d.d., ob zaključku koledarskega leta obračuna in izplača božičnica v višini 100 % povprečne mesečne plače posameznega delavca za obdobje januar - oktober 2006. Sklep je tudi določil, da do božičnice niso upravičeni delavci, ki so v postopku prenehanja delovnega razmerja. Po prvem odstavku 155.a člena kolektivne pogodbe je lahko uprava ob zaključku koledarskega leta v odvisnosti poslovnih rezultatov zavarovalnice s sklepom določila izplačilo dela 14. plače oz. božičnice delavcem zavarovalnice. Drugi odstavek navedenega člena pa je določal, da delavcu pripada božičnica v sorazmerju s časom, prebitim na delu v koledarskem letu.
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je tožnik upravičen do izplačila božičnice, ker je bil 20.12.2006 (na dan izplačila) zaposlen pri toženi stranki. Omejitev, ki jo je določila uprava tožene stranke je bila v nasprotju s 155.a členom kolektivne pogodbe, ki je v drugem odstavku 155.a člena določila božičnico kot prejemek, ki pripada delavcem tožene stranke v sorazmerju s časom, prebitim na delu v navedenem koledarskem letu. Za razlikovanje med delavci tožene stranke in tistimi delavci, ki so v postopku prenehanja delovnega razmerja ni bilo pravne podlage.
Tožniku pripada tudi izplačilo iz naslova poslovne uspešnosti za leto 2006, ki je bilo izvršeno 19.6.2007. Glede navedenega izplačila je kolektivna pogodba v 155. členu določala, da delavcem pripada del plače na podlagi uspešnosti poslovanja zavarovalnice in da kriterije za določitev dela plače na podlagi uspešnosti poslovanja določita uprava zavarovalnice in reprezentativni sindikat ob sprejemu poslovnega načrta v skladu s predpisi, s tem, da skleneta pogodbo o tem, ali se ta del plače izplača v denarju oziroma delnicah. Delavcu, ki ni delal vse leto, pripada del plače sorazmerno obračunanim plačam za efektivni delovni čas.
Glede na navedeno je bil tožnik upravičen do izplačila, čeprav takrat ni bil več v delovnem razmerju pri toženi stranki in čeprav je uprava dne 19.6.2007 sprejela sklep, da so upravičenci za navedeno izplačilo delavci, ki so bili na dan 31.12.2006 v rednem delovnem razmerju in so v rednem delovnem razmerju tudi na dan izvedbe sklepa. Uprava v sklepu ne bi smela določiti upravičencev do izplačila drugače kot je to določila kolektivna pogodba, saj je s tem delavcem odvzela, omejila oz. jim dala manj pravic, kot jim jim jih je zagotovila kolektivna pogodba. Pomembno za odločitev je bilo dejstvo za katero obdobje se izplačuje del plače na podlagi uspešnosti poslovanja zavarovalnice, ne pa kdaj je bil sprejet sklep. Pritožbeno sodišče je pritrdilo, da je iz enakih razlogov tožnik upravičen tudi do plačila uspešnosti poslovanja za obdobje od prvega do šestega meseca obravnavanega leta.
Pripravila: Vanja Novak
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
