Zadnje spremembe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDV-1), ki jih je prinesla novela ZDDV-1G prenašajo v slovenski pravni red določbe Direktive 2010/45/ES in s tem spremembe:
V skladu s spremembo 9. člena ZDDV-1 se šteje za dobavo blaga za plačilo tudi prenos blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, ki ga opravi davčni zavezanec v drugo državo članico. V skladu s spremembo 2. odstavka navedenega člena pa ne gre za dobavo blaga za plačilo, kar pomeni, da ne nastopi davčna obveznost v primeru, da gre za:
Pri določanju kraja opravljanja storitev pri dajanju prevoznih sredstev in zasebnih čolnov v dolgoročni najem osebi, ki ni davčni zavezanec, bo po novem obdavčeno po kraju, kjer ima najemnik sedež, dajanje v dolgoročni najem zasebnih čolnov, pa po kraju, kjer je čoln dejansko dan na razpolago najemniku. V skladu s spremembami predlaganega 30.b člena ZDDV-1 se šteje za kratkoročni najem oddaja v posest ali uporaba prevoznega sredstva v obdobju, ki ni daljše od trideset dni, in pri plovilih, v obdobju, ki ni daljše od devetdeset dni.
Po sedanjih pravilih se uporabljata dve različni pravili pri najemu prevoznih sredstev in sicer glede na to ali je naročnik davčni zavezanec ali ne. Nova pravila pa zagotavljajo, da se DDV plača v kraju potrošnje in izenačujejo pravila glede določitve kraja opravljanja storitev pri dolgoročnem najemu, ne glede na to ali je naročnik storitve davčni zavezanec ali ne.
Po določbah spremenjenega 33. člena nastane obveznost obračuna DDV za dobave blaga v drugo državo članico na dan izdaje računa, oziroma če račun ni bil izdan, pa 15. dan v mesecu v katerem nastane obdavčljivi dogodek.
Prav tako novela tudi uvaja spremembe pri obravnavi zaporednih dobav blaga, ki se po novem štejejo za zaključene zadnji dan vsakega meseca, dokler dobava ni končana. To pa tudi pomeni, da se izda račun za vsak mesec na zadnji dan vsakega meseca.
Pri pridobitvah blaga znotraj Unije spremembe 34. člena ZDDV-1 določajo, da nastane obveznost obračuna DDV na dan izdaje računa. Če račun ni izdan, pa nastane obveznost obračuna DDV najkasneje 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek. To pa pomeni, da bo moral davčni zavezanec urediti interno evidentiranje računov v podjetju, da ne bo prihajalo do zamud pri obračunu DDV.
Novela ZDDV-1G prinaša tudi poenostavitve, posodobitve in uskladitve pravil pri izdajanju računov, odpravo ovir za elektronsko izdajanje računov z zahtevo po enaki obravnavi elektronskih in papirnih računov. Z novim 80.a členom ZDDV-1 se določajo pravila izdajanja računov. Pri tem je osnovno vodilo, da pravilo za izdajo računov določi država članica, v kateri se opravi dobava. Tako se v primeru, da dobavo opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, ali pa njegova poslovna enota ne sodeluje pri dobavi v Sloveniji, opravi pa dobave blaga in storitev za katere se šteje, da so opravljene v Sloveniji, za izdajo računa uporabijo pravila, ki veljajo v državi članici, v kateri ima dobavitelj sedež ali stalno poslovno enoto. V primeru samo-fakturiranja, pri katerem je prejemnik, ki izda račun, dolžan plačati DDV na podlagi obrnjene davčne obveznosti, pa ta izjema ne velja, temveč se uporabi osnovno pravilo za izdajo računov.
Spremembe 81. člena določajo, da mora vsak davčni zavezanec zagotoviti, da sam, kupec blaga ali naročnik storitve ali tretja oseba v njegovem imenu in za njegov račun izda račun, kar pomeni, da je vsak davčni zavezanec tudi odgovoren za izdajo računa in se mora s pisnim dogovorom dogovoriti kdo, kdaj in kako se šteje za izdan račun. Prav tako pa se spreminjajo klavzule kot obvezni podatki na računu, ki jih odslej zakon natančno poimenuje.
Še vedno velja, da je potrebno soglasje kupca in prodajalca za izdajo računa v elektronski obliki, vendar pa mora izdajatelj računa zagotoviti pristnost izvora, celovitost vsebine ter čitljivost ves čas hrambe računov.
S spremembo 84. člena ZDDV-1 se širi področje uporabe poenostavljenih računov, zlasti tistih računov, ki se nanašajo na manjše zneske (do 100 evrov), prag za vstop v sistem DDV pa je sedaj določen v višini letnega prometa 50.000 evrov.
Prav tako pa sprememba prvega odstavka 67. člena ZDDV-1 določa, da mora davčni zavezanec za uveljavljanje odbitka DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal v Sloveniji za blago ali storitve, ki mu jih je ali mu jih bo dobavil drug davčni zavezanec imeti račun, ki je izdan v skladu z določbami 80.a do 84.a člena ZDDV-1.
Pripravila: mag. Mojca Kunšek
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
