Področje varstva pred požarom je bilo potrebno uskladiti tudi s krovnim Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN), ki je bil sprejet eno leto za ZVPoz ter nekatere rešitve dopolniti in prilagoditi razvoju stroke, zlasti pa dejanskim potrebam. Dopolnjeni 2. člen ZVPoz, ki določa kdo lahko opravlja dejavnost varstva pred požarom, je bil spremenjen kljub opozorilom Zakonodajno-pravne službe DZ RS, da je dosedanja dikcija že zajemala tudi novo dodani kategoriji fizičnih oseb - samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost. Ustrezno tej spremembi so bili dopolnjeni nekateri drugi členi, med njimi npr. člen o kazenski in odškodninski odgovornosti za neizvajanje ukrepov varstva pred požarom ter člen o usposabljanju zaposlenih za varstvo pred požarom.
Tretji odstavek 14. člena ZVPoz je bil spremenjen zaradi različnega razumevanja obveznosti samoupravnih lokalnih skupnosti, zato je po novem jasneje določeno, da naloge varstva pred požarom na svojem območju lahko načrtujejo v programih in načrtih varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, torej pri tem tako ne gre več za obveznost, niti ne gre za samostojne dokumente. Poleg prebivalcev, ki so se že po dosedanji ureditvi usposabljali za varstvo pred požarom z neobveznimi oblikami usposabljanja, ki jih organizirata država in lokalna skupnost, se po novem z neobveznimi oblikami usposabljanja izvaja tudi usposabljanje stanovalcev v večstanovanjskih stavbah, vendar tega organizirajo lastniki ali uporabniki večstanovanjskih stavb. V zvezi s slednjimi je Zakonodajno-pravna služba DZ RS prav tako opozorila, da gre za neprimerno ureditev, saj so v skladu s tretjim odstavkom 25. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1) za to pooblaščeni in odgovorni le lastniki.
V 23. člen ZVPoz je bila dodana določba, da se lahko sončne elektrarne in druge naprave, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, v skladu s predpisi o energetski infrastrukturi montira ali vgradi na objekte po predhodni strokovni presoji, s katero se dokaže, da se zaradi take energetske naprave požarna varnost objekta ne bo zmanjšala. Na ta način je povzeto načelo, ki izhaja iz Energetskega zakona (EZ) in je urejeno v 3. točki prvega odstavka 23.a člena Uredbe o energetski infrastrukturi.
Za gradnjo požarno manj zahtevnih objektov se izdela zasnova požarne varnosti, za gradnjo požarno zahtevnih objektov pa študija požarne varnosti. Zasnova požarne varnosti oziroma študija požarne varnosti je elaborat, s katerim se dokazuje izpolnjevanje bistvene zahteve varnosti pred požarom. Za nezahtevne in enostavne objekte po predpisih o graditvi objektov, ki so požarno nezahtevni, se zasnova in študija požarne varnosti ne izdelujeta. Predlog ZVPoz-D je predvideval obveznost revizije zasnove in študije požarne varnosti za požarno zahtevne objekte in objekte, projektirane po zadnjem stanju gradbene tehnike, ne glede na določbe predpisov o graditvi objektov, vendar je bila z amandmajem zahteva po izdelavi revizije umaknjena in se izvaja izključno na podlagi predpisov o graditvi objektov.
Dopolnjene so tudi določbe 35. člena ZVPoz, ki se nanašajo na evakuacijske poti in prehode, dostope, dovoze ter delovne površine za intervencijska vozila, ki morajo biti ne samo proste in prehodne, ampak tudi označene v skladu s predpisi. Dodatno je določeno, da je potrebno požarni načrt izdelati tudi za objekte, ki so opremljeni s sončnimi elektrarnami, povezanimi na javno omrežje. Takšna ureditev je potrebna za zagotovitev ustreznega posredovanja gasilcev v primeru požara, saj je potrebno kopijo požarnega načrta izročiti pristojni gasilski enoti. Gasilska enota lahko lastniku ali uporabniku predlaga tudi dopolnitev ali spremembo požarnega načrta, če oceni, da je le-ta pomanjkljiv in ni zagotovljeno ustrezno posredovanje gasilcev oz. drugih reševalcev. Če izvod požarnega načrta ni izročen gre za prekršek, sankcioniran v 6. točki prvega odstavka 62. člena ZVPoz.
Po novem požarne straže ni več potrebno zagotavljati tistemu, ki pretaka količine nad 5 m3 lahko vnetljivih snovi in gorljivih plinov. S povečanjem količine na 10 m3 se zagotavlja, da pri pretakanju goriva, npr. na bencinskih servisih, ni potrebna prisotnost gasilcev. Spremenjena je tudi dikcija drugega odstavka 37. člena ZVPoz, tako, da požarno stražo lahko opravljajo le gasilci v skladu z zakonom, ki ureja gasilstvo, v nekaterih primerih pa tudi za gašenje usposobljene osebe, če ne gre za opravljanje del v objektih z najmanj srednjo do povečano požarno ogroženostjo ali v objektih, v katerih se zbira več kot 100 ljudi. Smisel te določbe je, da gasilci opravljajo požarno stražo v objektih, kjer je, skladno s predpisi, ki določajo metodologijo za ugotavljanje požarne ogroženosti, ugotovljena 4. stopnja požarne ogroženost ali višja.
Z vidika zmanjševanja administrativnih bremen in poenostavitve postopkov ter nepotrebnega podvajanja je iz 49. člena ZVPoz črtana naloga, da Uprava RS za zaščito in reševanje daje projektne pogoje in soglasja k projektnim rešitvam v projektih za pridobitev gradbenih dovoljenj za objekte, za katere je predpisana izdelava študije požarne varnosti. Glede na obstoječo ureditev graditve objektov, se požarne zahteve urejajo z gradbenimi predpisi in za njihovo upoštevanje so odgovorni projektanti ter revidenti. V luči poenostavitve in odprave odvečne administracije je bil zmanjšan obseg zbiranja podatkov in baz ter evidenc podatkov, poudarjeno pa je tudi, da se zbiranje, obdelava in izmenjave podatkov iz 32. člena ZVPoz praviloma izvaja v elektronski obliki, kar je bila ena od zahtev v postopku priprave predloga zakona.
Spremembe kazenskih določb zakona sledijo spremembam materialnih določb, ZVPoz-D pa določa tudi, da Uprava RS za zaščito in reševanje izdaja soglasja v postopkih za izdajo gradbenega dovoljenja po dosedanjih predpisih še do 1. januarja 2013 ter sodeluje v postopkih za izdajo uporabnega dovoljenja za objekte, za katere je izdala soglasje h gradbenemu dovoljenju pred uveljavitvijo tega zakona, še do 21. novembra 2014.
Od 21. novembra pa v skladu z objavljenimi spremembami ne bosta veljala več 18. in 19. člen starega, sicer še veljavnega, Zakona o varstvu pred požarom ter nekateri členi Zakona o eksplozivnih snoveh, vnetljivih tekočinah, plinih ter drugih nevarnih snoveh (ZES), vendar samo v delu, ki se nanaša na delo, pristojnosti in pravice organov požarne inšpekcije.
Pripravila: Vanja NovakČlanki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.