Uskladitev s pravnim redom EU je v tem delu potrebna zaradi nove ureditve javnega naročanja na obrambnem in varnostnem področju. Tako bo spremenjeni 15. člen Zakona o javnem naročanju (ZJN-2) določal, da so predmet javnega naročanja blago, storitve ali gradnje s področja obrambe in varnosti, za katere se ne uporablja istočasno predlagani Zakon o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (ZJNPOV).
Ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) št. 1251/2011 z dne 30. novembra 2011 o spremembi direktiv 2004/17/ES, 2004/18/ES in 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede njihovih pragov uporabe za postopke za oddajo naročil se bodo s predlagano novelo posodobile tudi mejne vrednosti za postopke in objave javnih naročil, ki se v skladu z omenjeno uredbo v državah članicah EU uporabljajo neposredno od 1. januarja 2012. Mejne vrednosti se uskladijo v spremenjenem 12., 13. in 14. členu ZJN-2, med katerimi je zanimivejša za naročnike sprememba zneskov za obvezno objavo v Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti, in sicer gre za zneske brez DDV v višini 130.000 evrov, 200.000 evrov in 5.000.000 evrov (do spremembe 125.000, 193.000 in 4.845.000).
Najpomembnejši v tem sklopu je spremenjeni 24. člen ZJN-2, ki bo omogočal izvedbo postopka zbiranja ponudb po predhodni objavi do zneska 130.000 evrov brez DDV (do spremembe 125.000 evrov brez DDV). Oprava strokovnega izpita iz javnega naročanja bo črtana (sedmi in osmi odstavek dosedanjega besedila 24. člena) ob upoštevanju gospodarskih razmer ter sprejetih in predvidenih varčevalnih ukrepov v javnem sektorju, pa tudi predvidenega doprinosa napovedanega izpita. Do konca tega leta bi namreč moralo strokovni izpit opraviti približno 6.500 oseb, kar predstavlja precejšen strošek za javne naročnike, pri tem pa so učinki predvidenega izpita zaradi pogostih sprememb predmetne zakonodaje vprašljivi.
Da bi preprečili diskriminatorno obravnavo ponudnikov bo v dodanem besedilu 28. in 29. člena ZJN-2 predvidena obvezna vnaprejšnja pisna napoved zadnjega kroga pogajanj, vendar šele med pogajanji, kar pa po mojem mnenju glede na odločitve Državne revizijske komisije ne zadošča, da bi naročnik zagotovil transparentnost postopka in enakopravno obravnavo ponudnikov, saj bi morala biti pogajanja vnaprej opredeljena v razpisni dokumentaciji in predvsem tudi vsebinsko. Opuščena bo obvezna notifikacija ministrstva, pristojnega za finance.
Spremembe bo doživel tudi 36. člen ZJN-2 , ki določa skupno naročanje vlade, na njegovi podlagi pa bo sprejeta tudi uredba, ki bo določala predmete skupnega javnega naročanja, postopek izvedbe, izjeme ter druga pravila pri izvajanju skupnega javnega naročanja.
Novela namerava dodati dvanajsti in trinajsti odstavek 41. členu ZJN-2 o informacijskem sistemu, ki bosta določala, da lahko naročnik podatke, za katere se vodi uradna evidenca, namesto v uradni evidenci preveri v enotnem informacijskem sistemu, ki bo vzpostavljeno za ta namen ob sodelovanju ministrstva, pristojnega za finance in ministrstva, pristojnega za upravo. Na ta način bi se pri preverjanju ponudb razbremenili naročniki in organi, ki vodijo uradne evidence ter zmanjšale administrativne ovire pri oddaji ponudb, saj bodo tudi ponudniki lahko v sistem predložili katerakoli dokazila o sposobnosti (npr. izjave preteklih naročnikov o referencah ponudnika).
S spremembami 42. člena ZJN-2 se namerava odpraviti neskladnost s pravnim redom EU, in sicer zaradi nedopustne širitve nabora obveznih razlogov za izključitev ponudnikov iz postopkov javnega naročanja (vzrok je bil sprejet amandma k 18. členu ZJN-2C), na podlagi katerega so morali naročniki iz postopkov javnega naročanja izločiti ponudnika, če je njegov član poslovodstva ali nadzornega organa, zastopnik ali lastnik z več kot 25-odstotnim lastniškim deležem v zadnjih dveh letih opravljal eno od navedenih funkcij v subjektu, nad katerim je bil začet stečajni postopek, postopek prisilne poravnave ali postopek prisilnega prenehanja. Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo št. U-I-211/11-26 že ugotovilo, da je predmetna določba protiustavna in jo razveljavilo.
Po tretjem odstavku spremenjenega 42. člena ZJN-2 izločitev kandidata ali ponudnika iz postopka javnega naročanja ne bo več obvezna, če na dan oddaje ponudbe ne bo dosegala zneska 50 evrov zapadlih, neplačanih obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov. V praksi se je namreč izkazalo, da so dosedanje stroge zahteve ne glede na višino zneska glede na trenutne gospodarske razmere neprimerne.
Zaradi črtanja določbe četrte točke 12. člena in 15.a člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD), se bo v spremenjenem 42. členu ZJN-2 določil širši krog kaznivih dejanj, zaradi katerih mora naročnik izločiti kandidata ali ponudnika iz postopka javnega naročanja.
Predlog novele v svojem 14. členu določa tudi novo besedilo prvega stavka prvega odstavka 49. člena ZJN-2, ki govori o neobičajno nizki ponudbi in bo matematično (ne pa strokovno) opredelil neobičajno nizko ceno, v primeru, da je vrednost ponudbe za več kot 50 % nižja od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb in za več kot 20 % nižja od naslednje uvrščene ponudbe ob pogoju, da je prejel vsaj štiri pravočasne ponudbe.
S spremenjenim 77.a členom ZJN-2 bo popravljen napačen sklic na določbo, ki opredeljuje prekršek, zaradi katerega je evidenca ponudnikov z negativnimi referencami še vedno prazna. S predlogom sprememb pa se zasleduje tudi večja učinkovitost postopka javnega naročanja, zaradi česar se omogoča dopolnitev ponudbe z dokazili, ki za samo razvrstitev in ocenjevanje ponudb niso potrebna. K tovrstni dopolnitvi javni naročnik pozove le najugodnejšega ponudnika, saj preverjanje popolnosti vseh ponudb ni smiselno.
Zaradi odprave oz. omejitve korupcijskih tveganj pri javnem naročanju bo dopolnjen 79. člen ZJN-2 tako, da bo morala oseba, ki vodi postopek javnega naročanja, pred oddajo javnega naročila vse sodelujoče osebe v postopku javnega naročanja pisno obvestiti o tem, kateremu ponudniku bo javno naročilo oddano. V 109.a členu je med vzroke za kaznovanje z globo pri dajanju neresnične izjave ali dokazila dodana tudi zavestna malomarnost.
Ker je Evropska komisija decembra 2011 pripravila predlog novih direktiv v zvezi javnim naročanjem in javnim naročanjem na infrastrukturnem področju, se s predlaganimi spremembami tokrat urejajo le najnujnejše spremembe, potrebne zaradi uskladitve s pravnim redom EU. Glede na predviden čas sprejema teh direktiv bodo morale države članice svojo zakonodajo uskladiti do sredine leta 2014.
Pripravila: Vanja Novak
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
