Ko upnik razpolaga z dospelo izvršnico in mu dolžnik do datuma zapadlosti še ne poravna dolga, upnik predloži izvršnico dolžnikovi banki. Od dospelosti ne sme preteči več kot 3 leta, sicer je izvršnica neveljavna. V primeru, ko ima dolžnik odprte transakcijske račune pri več slovenskih bankah, se upnik po lastni presoji odloči za eno dolžnikovo banko. Izbrana banka obvesti dolžnika, da ji je upnik predložil izvršnico.
Izbrana banka skladno z 2. odstavkom 44. člena Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1) ne preverja:
• ali je bila nasprotna obveznost upnika iz pogodbe izpolnjena - banka ne preverja, ali je upnik, ki je bil predhodno dobavitelj blaga ali storitve dejansko dobavil blago oziroma opravil storitev kupcu (dolžniku) ali ne. Banka ne sme zadrževati plačila, če kupec (dolžnik) sporoči, da blago ni prispelo ali je poškodovano oziroma ni v skladu s pogodbenimi določili. Banka razpolaga s plačilnim nalogom v obliki izvršnice, ki ga mora izvršiti in poplačati upnika. Dolžnik lahko pravico na podlagi neizpolnjenih pogojev iz pogodbe kasneje poišče na sodišču.
• ali je izvršnico podpisal zakoniti zastopnik dolžnika - če banka ne preverja, ali je izvršnico podpisala odgovorna oseba dolžnika, se sprašujem, ali bo ta odgovornost prenesena na notarje oziroma na upravno enoto, kjer se lahko overi podpis zakonitega zastopnika dolžnika.
• ali je prenehala obveznost, v zavarovanje katere je bila dana izvršnica - v primeru neetičnega upnika se le-ta lahko dvakrat poplača – enkrat mu plača dolžnik v običajnem plačilnem roku, neetični upnik pa dodatno predloži ob dospetju še izvršnico dolžnikovi banki. S tem dobi upnik dvojno plačilo za eno dobavo. Dolžnik ponovno lahko išče svojo pravico na sodišču. Z namenom zmanjšanja tveganja za dolžnika, predlagam, da se v pogodbe o opravljanju storitev ali dobavi blaga vnese določba, da mora upnik vrniti izvršnico takoj, ko mu dolžnik plača pogodbeno dogovorjen znesek.
• ali denarna obveznost iz izvršnice dejansko izvira iz pogodbe s slovensko pravno ali fizično osebo, javnim organom oz. podružnico tuje osebe v Sloveniji - to pomeni, da banka ne preverja, ali je denarna obveznost dejansko nastala iz dejavnosti, ki jo ima dolžnik vpisano v Poslovni register Republike Slovenije.
Banke nimajo nobene odgovornosti glede vsebine in pravilnosti izpolnitve izvršnice, temveč le to, da zgolj administrativno preverijo, če ima izvršnica vse sestavne dele po 39. členu ZPreZP-1, če je terjatev že dospela oziroma ni starejša od 3 let in če je upnik navedel svoj poslovni račun, kamor se mu lahko nakažejo sredstva na osnovi izvršnice.
Izbrana banka preveri le, če ima dolžnik zadostna sredstva na poslovnem računu za poplačilo najprej bančnih stroškov izvršitve izvršnice in nato šele celote ali vsaj dela izvršnice. Če denarnih sredstev ni dovolj, jih banka prenese iz drugih dolžnikovih računov, depozitov in varčevanj pri izbrani banki, če dolžnik z njimi lahko razpolaga. Preverijo se tudi poslovni računi v tujih valutah pri izbrani banki. Če obstajajo denarna sredstva v tuji valuti, jih banka pretvori v evre po nakupnem tečaju na dan izvršitve plačila.
Ko izbrana banka nima zadostnih sredstev za poplačilo dolga iz izvršnice, preveri, ali ima dolžnik odprte poslovne račune tudi pri drugih bankah v Republiki Sloveniji. Drugim dolžnikovim bankam prva izbrana banka pošlje »kopijo izvršnice«. Z vročitvijo »kopije izvršnice« ostale banke vedo, da morajo prosta denarna sredstva dolžnika takoj nakazati na prvo izbrano banko. Ko prva izbrana banka prejme dovolj denarnih sredstev za lastne stroške izvršitve in poplačilo dolga iz izvršnice, obvesti ostale dolžnikove banke, da lahko »kopijo izvršnice« uničijo.
Izbrana banka eno leto od predložitve izvršnice dnevno preverja, če je dovolj sredstev na dolžnikovem računu za poplačilo stroškov izvršitve izvršnice in nato še dolga po izvršnici. Ko je celoten dolg po izvršnici poplačan, banka vrne originalno izvršnico dolžniku. V primeru, da se izvršnica ne izvrši v celoti, jo prva dolžnikova banka vrne upniku v enem letu od predložitve.
Ugotavljam, da v celotni verigi vnovčevanja izvršnice ni nobenega člena, ki bi preverjal upravičenost izvršitve izvršnice. Zato je z vidika dolžnika izdajanje izvršnice tvegano dejanje. Menim, da niso krive banke, da so se kot močan pogajalski partner pri sprejemanju zakona želele otresti odgovornosti pri preskušanju terjatev. Po mojem mnenju je zakonodajalec z namenom doseganja cilja zakona, t.j. odprava plačilne nediscipline, želel izključiti vse konzervativne vmesne faktorje, ki so že preverjeno zavirali hitro in učinkovito izvrševanje plačil.
Verjamem, da je odprava plačilne nediscipline možna in tudi izvršnica je primeren instrument zavarovanja plačil, vendar le, če bodo vsi poslovni subjekti ravnali v skladu z načeli poštenega, vestnega in dobrega gospodarja.
Pripravila: Mateja Babič, LL.M.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
