Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) je na davčnem področju kot začasni ukrep uvedel tudi novo dajatev - davek na nepremično premoženje večje vrednosti. Tako je v teh dneh 939 davčnih zavezancev - lastnikov nepremičnin večje vrednosti, prejelo »Poziv za predložitev dokazov v postopku odmere davka na nepremično premoženje večje vrednosti« Davčne uprave RS (DURS) na podlagi katerega se bodo uskladili podatki DURS z dejanskim stanjem nepremičnin.
V skladu s 191. členom ZUJF se namreč z davkom na nepremično premoženje z 1% davčno stopnjo obdavčijo nepremičnine katerih skupna vrednost je najmanj 1.000.000 evrov, kot so po stanju na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, določene v registru nepremičnin in pripadajo istemu lastniku.
V zvezi z navedenim je DURS od Geodetske uprave RS, ki je pristojna za evidentiranje nepremičnin in množično vrednotenje nepremičnin, prejela podatke o nepremičninah in sicer po stanju v registru nepremičnin na presečni dan 1. 6. 2012. Glede na določbe 244. člena ZUJF in veljavnost zakona šele od 31.5. dalje, je namreč leto 2012 izjema, kar se odraža tudi v 50% zmanjšanju davčne obveznosti.
Za določitev premoženja se upoštevajo podatki, ki so posamezni nepremičnini pripisani v registru nepremičnin na presečni datum. Register nepremičnin je evidenca o dejanskem stanju nepremičnin, določena na podlagi Zakona o evidentiranju nepremičnin, v katerem se za vsako nepremičnino vodijo podatki:
Podatki o nepremičnini se v register nepremičnin praviloma pridobivajo iz javnih zbirk podatkov (zemljiška knjiga, zemljiški kataster, kataster stavb, centralni register prebivalstva, poslovni register itd.). Za pravilnost podatkov, ki se v register nepremičnin pridobivajo z vprašalnikom (predvsem podatkov o lastnostih nepremičnine), pa so odgovorni lastniki. To pa pomeni, da je potrebno, da lastniki podatke v registru tekoče usklajujejo z dejanskim stanjem.
Za namene davka na nepremično premoženje večje vrednosti se štejejo vse nepremičnine, razen nepremičnin za poslovno in industrijsko rabo ter za javni namen.
Glede tega ZUJF eksplicitno navaja nepremičnine, za katere se na podlagi podatkov iz javnih evidenc lahko sklepa, da so »nepremičnine za poslovno in industrijsko rabo ter javni namen«. To so vse stavbe in deli stavb s pripadajočimi zemljišči, ki jim je v registru nepremičnin pripisana dejanska poslovna ali industrijska raba ali imajo vrsto dejanske rabe, za katero se predvideva, da je javna.
Med take nepremičnine se uvrščajo stavbe in deli stavb z naslednjimi šiframi dejanske rabe:
1130001, 1211101, 1211102, 1211103, 1274001, 1212001, 1242001, 1242002, 1242003, 1242006, 1211201, 1211202, 1230104, 1230105, 1230401, 1230101, 1230102, 1230103, 1230106, 1230402, 1261002, 1220101, 1220301, 1220201, 1220302, 1230404, 1262001, 1262002, 1262003, 1263001, 1263002, 1263003, 1263004, 1264001, 1264002, 1264003, 1264004, 1264005, 1272103, 1251001, 1252002, 1252003, 1241006, 1251000, 1251003, 1251004, 1251005, 1251006, 1251007, 1251008, 1251009, 1252001, 1252004, 1252005, 1252006, 1252007, 1252008, 1252009, 1252010, 1271302, 1271101, 1271201, 1274023, 1230201, 1241003, 1241004, 1241007, 1241008, 1241009, 1242005, 1261001, 1265001, 1265002, 1265003, 1272101, 1273001, 1220102, 1230302, 1230303, 1241002, 1241005, 1242004, 1261003, 1272102, 1272201, 1274002, 1274003, 1274004, 1274005, 1274006, 1274007, 1274008, 1274009, 1274010, 1274012, 1274013, 1274014, 1274015, 1274018, 1274019, 1274021, 1274024, 1230301, 1241001, 1251002, 1274011, 1274016, 1274017, 1274020 in 1274022.
Na podlagi tega se iz obdavčitve izvzemajo tudi parcele, na katerih stojijo stavbe z zgoraj navedenimi šiframi dejanske rabe.
V zvezi z dilemami katere nepremičnine so predmet obdavčitve in katere ne, je Ministrstvo za finance pripravilo Pojasnilo MF, številka: 007-253/2012/131, z dne 3. 8. 2012 iz katerega izpostavljamo:
Pri dilemah glede vključitve celotne parcele ali v celoti pojasnilo razlaga, da se iz obdavčitve vedno izvzame cela parcela, čeprav izpolnjuje pogoje za izločitev samo del parcele. Za nepremičnine, za katere se na podlagi podatkov, evidentiranih v registru nepremičnin, ne da določiti, ali se štejejo v nepremično premoženje večje vrednosti, se bo skladnost njihove rabe z zakonsko določeno (predvsem ali je nepremičnina namenjena poslovni ali industrijski rabi) namreč ugotavljala skozi poseben postopek priprave podatkov za odmero davka in tudi skozi odmero samo.
V skladu s 195. členom ZUJF je za pripravo podatkov iz registra nepremičnin za odmero davka odgovoren organ, pristojen za evidentiranje nepremičnin in množično vrednotenje, to je geodetska uprava, ki pri tem za določitev vrednosti upošteva posplošeno tržna vrednost iz registra nepremičnin.
DURS tako poziva davčne zavezance, da najkasneje do 3.9.2012 izpolnijo sezname s podatki o nepremičninah ter predložijo dokazila, s katerimi dokazujejo, da je posamezna nepremičnina namenjena poslovni rabi oziroma se oddaja v odplačni najem. To pa pomeni, da morajo davčni zavezanci - pravne oziroma fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost, in fizične osebe, ki oddajo nepremičnine v najem, na prejetem seznamu označiti, če je bila njihova posamezna nepremičnina na presečni dan, to je 1. 6. 2012, namenjena opravljanju dejavnosti oziroma se je oddajala v odplačni najem in za vsako tako označeno nepremičnino priložiti ustrezno dokazilo o poslovni rabi nepremičnine oziroma oddajanju posamezne nepremičnine v odplačni najem (pogodba o oddajanju v najem). Tako bo davčna uprava s seznama poslanih obdavčljivih nepremičnin še dodatno izločila nepremičnine, namenjene dejavnosti oziroma dajanju v najem.
ZUJF določa, da davčni organ v letu 2012 izda odločbo o odmeri davka v roku treh mesecev po uveljavitvi zakona. Odločbe za leto 2012 se bodo torej zavezancem izdale v mesecu septembru 2012. Vse podatke, potrebne za odmero davka, vključno s podatki, ki jih bodo posredovali zavezanci, je zato potrebno pridobiti najkasneje do začetka septembra 2012.
Velja opozoriti, da ZUJF določa, da se glede plačila v obrokih smiselno uporablja določba, ki ureja obročno plačilo davka od premoženja t.j. v trimesečnih obrokih, glede vprašanj postopka in pristojnosti davčnega organa, ki niso določene v ZUJF, pa se uporabljajo določbe Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2). To pa pomeni, da bo mogoče v postopku odmere na podlagi dokazil uveljaviti dejansko stanje glede lastništva (spremembo lastništva ali deleža lastništva pred presečnim datumom), če sprememba v registru nepremičnin na presečni datum ni bila izvedena, ugovarjati podatkom iz registra nepremičnin po predpisih o evidentiranju nepremičnin, uveljaviti spremembe podatkov o nepremičninah, če so bili ti vloženi v postopek spremembe podatkov v registru nepremičnin pred presečnim datumom za odmero davka na nepremično premoženje večje vrednosti, a niso bili še vneseni v evidenco ter ugovarjati podatku o posplošeni vrednosti nepremičnin, kar pa se bo lahko upoštevalo le za naprej.
Pripravila: mag. Mojca Kunšek
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.