Pri sprejemu spremembe in dopolnitev, se je zavleklo zaradi zakonodajnega referenduma. Republika Slovenija je s pristopom k Evropski uniji nanjo prenesla uresničevanje dela suverenih pravic, kar se kaže predvsem v tem, da Republika Slovenija ni več (popolnoma) samostojna pri sprejemanju svojega prava, ampak je zavezana spoštovati pravo Evropske unije neposredno ali tako, da je vezana na vsebino njenih pravnih aktov, ki pa jih moramo izvajati s svojo zakonodajo. Ustava Republike Slovenije (tretji odstavek 3.a člena) priznava pravnemu redu Evropske unije tako veljavo, moč oziroma naravo, kot je določena z njeno primarno zakonodajo oziroma se je izoblikovala s prakso Sodišča Evropske unije. Upoštevanje načela primarnosti pomeni, da tudi določbe sekundarne zakonodaje nujno (vsaj z vidika uporabe) prevladajo nad vsemi pravili notranjepravnega reda, pri čemer se država ne more sklicevati na noben notranji predpis, niti na ustavo, da bi preklicala obveznosti uporabe pravnega akta Evropske unije.
Z novelo se torej v pravni red Republike Slovenije delno prenaša Direktiva 2009/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18 junija 2009 o minimalnih standardih glede sankcij in ukrepov zoper delodajalce nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav in Direktiva 2010/41/EU z dne 7. julija 2010 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnosti, in o razveljavitvi Direktive Sveta 86/613/EGS.
Čeprav se vsebina direktive 2009/52/ES nanaša le na zaščito državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v Sloveniji, ZPDZC-C prenaša pravice iz direktive na vse na črno zaposlene osebe ne glede na njihovo državljanstvo. Torej tudi na državljane Republike Slovenije in s tem zagotavlja enakost pred zakonom iz 14. člena Ustave, saj bi bili sicer državljani Republike Slovenije v neenakem položaju in bi imeli manj pravic.
V dopolnjenem 5. členu ZPDZC določa, da na črno zaposlena oseba lahko kadar koli med zaposlitvijo na črno pri pristojnih nadzornih organih vloži pritožbo zoper pravno osebo, podjetnika ali posameznika zaradi zaposlitve na črno. Oseba, ki je zaposlila delavca na črno, mora poravnati vse obveznosti iz delovnega razmerja za obdobje celotne zaposlitve na črno, najmanj v višini minimalne plače za vsak mesec opravljenega dela. Obveznosti mora poravnati v osmih delovnih dneh po tem, ko je inšpektor za delo ugotovil kršitev.
Določena je solidarna odgovornost za izplačila, kar pomeni, da so za zaposlitev na črno zaposlenih oseb odgovorni glavni izvajalec in tudi vsi vmesni podizvajalci, če so za to vedeli. S tem se preprečuje zloraba podizvajalca, kadar bi bil glavni izvajalec razbremenjen sankcij in obratno.
Zaradi uresničevanja načela enakega obravnavanja moških in žensk, se pri možnosti opravljanja kratkotrajnega dela in dela v lastni režiji zakonska zveza izenačuje z zunajzakonsko zvezo ter registriranim partnerstvom v istospolni skupnosti.
V dopolnjem 14. členu je določeno, da komisija za odkrivanje in preprečevanje dela in zaposlovanja na črno vsako leto opredeli dejavnosti za katere ocenjuje, da se v njih državljani tretjih držav v večji meri nezakonito zaposlujejo, in pripravi načrt inšpekcijskih pregledov. Vsako koledarsko leto komisija pripravi tudi poročilo o opravljenih inšpekcijskih pregledih ter o ugotovitvah teh pregledov obvesti Evropsko komisijo do konca junija naslednjega leta za preteklo koledarsko leto.
V 18. členu se obstoječe globe, ki so bile še v tolarjih, določijo v eurih. Določijo se tudi nove globe, ki se nanašajo na novosti, ki jih je prinesel ZPDZC-C.
Novi 21.a člen določa izključenost pravne osebe ali podjetnika za dve leti od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila izrečena globa za prekršek po ZPDZC, od upravičenosti do javnih sredstev, vključno s sredstvi Evropske unije, dodeljenimi na podlagi javnega razpisa ali javnega povabila namenjenega programom zaposlovanja, ki predstavljajo državno pomoč po pravilu "de minimis". Hkrati je določena obveznost te pravne osebe ali podjetnika, da vrne javna sredstva prejeta v obdobju dvanajstih mesecev pred pravnomočnim izrekom kazni globe za prekršek.
Ministrstvo, pristojno za delo, je dolžno v postopkih dodeljevanja sredstev pri inšpektoratu vsakih šest mesecev preveriti ali je bila pravni osebi oziroma podjetniku pravnomočno izrečena globa za prekršek po ZPDZC.
Pripravila: Marija Kremenšek
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.