Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) določa temeljna statusna korporacijska pravila ustanovitve in poslovanja gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov posameznikov, povezanih oseb, gospodarskih interesnih združenj, podružnic tujih podjetij in njihovega statusnega preoblikovanja. Zakon je deležen stalne pozornosti in podvržen nenehnim zahtevam po spremembah in odpravi administrativnih ovir.
Med ukrepi za odpravo administrativnih ovir je določba, ki ureja objave. Tiste, ki jih nalaga ZGD-1, se prenašajo iz uradnega lista na spletno stran AJPES pod rubriko: objave po zakonu o gospodarskih družbah, in so brezplačne. Za objave, ki jih določa akt o ustanovitvi, pa lahko AJPES zaračuna nadomestilo stroškov po tarifi, ki jo sprejme AJPES v soglasju z ministrom, pristojnim za gospodarstvo.
Spremenjeni deseti odstavek 58. člena določa, da morajo družbe in podjetniki AJPES plačati nadomestilo za javno objavo letnega poročila šele po njegovi objavi in ne več predhodno, razen v primeru družb in podjetnikov, ki nameravajo prenehati z opravljanjem dejavnosti pred iztekom treh mesecev po koncu poslovnega leta; ti morajo plačati nadomestilo hkrati s predložitvijo.
Ocenjuje se, da bodo stroški za eno povprečno objavo gospodarske družbe na spletni strani AJPES znašali 20 evrov. Cena bi lahko bila predlagana kot enotna za objavo, ne glede na vrsto objave. Povprečna cena ene objave v Uradnem listu Republike Slovenije, v obdobju maj 2011 do junij 2012, pa je bila 94 evrov.
Nasprotje interesov obstaja, kadar je nepristransko in objektivno izvajanje nalog oziroma odločanje v okviru izvajanja funkcije ogroženo zaradi vključevanja osebnega ekonomskega interesa, interesa družinskih članov ali zaradi posebne (ne)naklonjenosti ali kakršnih koli drugih povezanih interesov z drugo fizično ali pravno osebo. Spremenjeni 38.a člen odpravlja pomanjkljivosti, zaradi katerih so nastale nejasnosti glede določb, ki urejajo nasprotja interesov. V praksi so naprimer nastajale težave v zvezi z dajanjem soglasij v primeru družinskih podjetij, ki med seboj sklepajo posle. V teh primerih se je namreč lahko zgodilo, da soglasja skupščine ni bilo mogoče doseči, saj nihče od družbenikov o soglasju ni smel glasovati.
Pred spremembo ZGD-1G je bilo urejeno nadaljevanje zapustnikovega podjeta, če ta umre. 72.a člen na novo določa, da lahko podjetnik, za časa življenja prenese podjetje na zakonca ali osebo s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti oziroma osebo s katero živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, otroke, posvojence, starše, posvojitelje, brate in sestre. Podjetnik prevzemnik, kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika. Na podjetnika prevzemnika se lahko prenese tudi del podjetja.
Zvišana je meja letnih prihodkov, do katerih lahko podjetnik vodi enostavno knjigovodstvom, na 50.000 evrov.
Skrajšan je 15-dnevni rok za izbris samostojnega podjetnika iz poslovnega registra na najmanj 3 dni prej.
Iz zakona je črtana tiha družba, saj je v praksi prihajalo do številnih zlorab in izkoriščanja prikritih razmerij med družbeniki.
ZGD-1 določa, da morajo biti delnice izražene v nematerializirani obliki. Vendar sankcije ni bilo. S spremembo se za družbo, ki delnic nima izdanih v nematerializirani obliki, določa sankcija v novi 6.a točki prvega odstavka 685. člena. Določba se začne uporabljati šest mesecev po uveljavitvi novele ZGD-1G, ki je začela veljati 28. julija 2012. Sankcija se bo uporabljala za družbe, za katere se ne uporablja Zakon o prevzemih (ZPre-1).
Novela je uredila tudi neustrezno razmerje glob za določene prekrške. Globe so se znižale, saj njihova višina ni bila uravnotežena glede na težo prekrška.
Pripravila: Marija KremenšekČlanki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
