Novela Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD), ki bo začela veljati 11. avgusta, je bila pripravljena zaradi večanja trenda ovadenih, obtoženih in obsojenih pravnih oseb predvsem zaradi želje po zmanjševanju vedno večje premoženjske škode, ki nastaja ob storitvi teh kaznivih dejanj ter vedno pogostejšega kršenja delavskih pravic. Novela je bila potrebna zaradi odprave ugotovljenih pomanjkljivosti trenutno veljavne zakonodaje, saj so bile nekatere določbe zakona nejasne, prav tako pa sta bili z novelo A uvedeni stranski kazni prepovedi udeležbe na razpisih na področju javnega naročanja in prepoved trgovanja s finančnimi instrumenti pravne osebe na organiziranem trgu pomanjkljivi, saj izvršitev teh kazni ni bila urejena.
ZOPOKD skladno z določbami Kazenskega zakonika (KZ-1) ureja kazensko odgovornost pravne osebe (spremenjen 1. člen ZOPOKD). V okviru 1. poglavja II. dela zakona, ki ureja pogoje, pod katerimi je pravna oseba odgovorna za kaznivo dejanje, je spremenjen 6. člen (odgovornost pri spremembi statusa pravne osebe) jasneje opredelil, da se kazensko odgovorni pravni osebi, ki je v stečaju, ne izreče kazen, temveč stranski kazni odvzema premoženjske koristi in varnostni ukrep odvzema predmetov. Pravna oseba se lahko spozna za odgovorno tudi, če je prenehala obstajati pred pravnomočno končanim kazenskim postopkom, pri čemer pa se kazen ali druge sankcije izrečejo subjektu, ki je njen pravni naslednik (to je lahko bodisi pravna oseba, samostojni podjetnik ali posameznik).
Leta 2008 uvedena stranska kazen prepoved udeležbe na razpisih na področju javnega naročanja se z novelo črta, saj ni usklajena z zakonodajo s področja javnega naročanja. Naročniki lahko namreč v postopku javnega naročanja, pred oddajo naročila, za najugodnejšega ponudnika v kazenski evidenci Ministrstva za pravosodje in javno upravo preverijo, ali je bil gospodarski subjekt pravnomočno obsojen za kazniva dejanja iz 42. člena ZJN-2 oziroma 45. člena ZJNVETPS in ga po potrebi zaradi neizpolnjevanja pogojev glede splošne usposobljenosti izločijo iz tega postopka javnega naročanja. Dodatna sankcija o prepovedi udeležbe, ki jo je predvideval ZOPOKD, je tako nepotrebna (črtana 5. točka 12. člena ter 15.a člen).
Stranska kazen prepoved trgovanja s finančnimi instrumenti se je zaradi napačnega poimenovanja preimenovala v prepoved razpolaganja z vrednostnimi papirji, katerih imetnica je pravna oseba (4. točka 12. člena). Pravni osebi tako lahko sodišče za ugotovljena kazniva dejanja izreče stransko kazen prepovedi razpolaganja z vrednostnimi papirji, katerih imetnica je pravna oseba in ki so vpisani v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev, za obdobje od enega do osmih let (spremenjen 15.b člen). Izvršitev te stranske kazni zastara po petih letih od pravnomočnosti sodbe, s katero je bila izrečena kazen prepovedi razpolaganja z vrednostnimi papirji, katerih imetnica je pravna oseba (22. člen).
Poleg redakcijskih sprememb, ki so bile potrebne zaradi novel Kazenskega zakonika in zakona o kazenskem postopku (25. člen) je potrebno opozoriti še na spremembo ukrepov zavarovanja (41. člen). V zavarovanje izterjave kazni odvzema premoženja ali odvzema premoženjske koristi lahko sodišče na predlog upravičenega tožilca zoper obdolženo pravno osebo odredi začasno zavarovanje zahtevka ob smiselni uporabi določb zakona o kazenskem postopku.
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
