Predmetna kolektivna pogodba je bila sklenjena za določen čas, odpovedana pa na podlagi 15. in 16. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (ZKolP), v povezavi s 34. členom istega zakona. Tako sodišče prve, kot tudi druge stopnje, sta razsodili, da je bila odpoved kolektivne pogodbe z dne 3.7.2006 nezakonita in da kolektivna pogodba obstoji in velja. Prvostopenjsko sodišče je sicer kolektivno pogodbo opredelilo kot sklenjeno za določen čas, drugostopenjsko sodišče pa jo je v zavrnitvi pritožbe v X Pdp 996/2007 opredelilo kot kolektivno pogodbo, sklenjeno za nedoločen čas, kljub temu pa presodilo, da nasprotna udeleženca nista imela pravne podlage za odpoved v določilih ZKolP. Obrazložilo je, da 34. člen ZKolP ne predvideva odpovedi veljavnih kolektivnih pogodb, temveč je s tem členom podaljšana veljavnost starih kolektivnih pogodb do sklenitve novih, torej naj bi na podlagi tega člena kolektivna pogodba še veljala, njena odpoved pa sploh ni mogoča.
Nasprotna udeleženca sta vložila revizijo, v kateri sta trdila, da je bilo pred obema sodiščema materialno pravo napačno uporabljeno. Trdila sta, da je predmetna kolektivna pogodba v nasprotju s 15. členom ZKolP, v katerem so načini prenehanja določeni, ker nima določbe o časovni veljavnosti. Njuna odpoved je bila skladna z drugim odstavkom 16. člena ZKolP, ki določa, da se kolektivna pogodba, ki ne vsebuje odpovednega roka, lahko odpove z odpovednim rokom šestih mesecev.
Vrhovno sodišče je v zadevi ugotovilo utemeljenost revizije zaradi zmotno uporabljenega materialnega prava. Strinjalo se je, da gre za pogodbo za nedoločen čas, saj je ugotovilo, da:
- točka B obligacijskega dela glede časovne veljavnosti določa, da velja do 31.12.1992, razen tarifnega dela, ki velja do 31.12.1991;
- je določeno, da se pogodba podaljša do sklenitve nove pogodbe, če se najkasneje tri mesece pred iztekom veljavnosti pogodbe ne zahteva njena sprememba ali začne postopek za sklenitev nove;
- tri mesece pred iztekom zgoraj navedene veljavnosti ni bila zahtevana sprememba ali začet postopek za sklenitev nove pogodbe in je dejansko prišlo do preoblikovanja v kolektivno pogodbo s časovno veljavnostjo za nedoločen čas.
Tudi Zakon o delovnih razmerjih iz leta 1990 je v 118. členu enako določal, da se veljavnost kolektivne pogodbe, ki je bila sklenjena za določen čas podaljša, če jo pogodbeni stranki ne odpovesta. Gre za posebnost kolektivnih pogodb, torej, da ne prenehajo že po poteku roka, temveč jih je potrebno izrecno odpovedati. Tako je prišlo do preoblikovanja kolektivne v nedoločen čas, na kar pa odkazuje tudi njen aneks, v katerem sta se stranki pred odpovedjo že dogovorili za časovni okvir pogajanj za sklenitev nove pogodbe.
Da je kolektivno pogodbo sklenjeno za nedoločen čas možno odpovedati, tudi ni v nasprotju s Konvencijami št. 87, 98 in 154 MOD. Vrhovno sodišče RS je poudarilo, da je cilj konvencije št. 87 o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic, da delavci in delodajalci, brez predhodne odobritve ustanavljajo organizacije in se vanje včlanjujejo, vse z namenom izboljšati in varovati interese delavcev in delodajalcev. Načelo prostovoljnega kolektivnega pogajanja vsebuje konvencija št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja, državam podpisnicam tako v 4. členu nalaga ukrepe za širšo uporabo postopkov prostovoljnega dogovarjanja s kolektivnimi pogodbami. Dopolnitev te obveznosti pa je v konvenciji št. 154 o spodbujanju kolektivnega dogovarjanja, v 8. členu, ki nalaga, da ukrepi, sprejeti za spodbujanje kolektivnega pogajanja ne smejo biti zasnovani ali uporabljeni tako, da bi lahko ovirali svobodo kolektivnega pogajanja. Prostovoljnost dogovarjanja in sklepanja kolektivnih pogodb na drugi strani daje pravico strankam kolektivne pogodbe, da le-to odpovejo.
Stališče drugostopenjskega sodišča, da se kolektivne pogodbe ne da odpovedati, ker je zakonodajalec s 34. členom ZKolP podaljšal veljavnost starih kolektivnih pogodb do sklenitve novih in zato ne predvideva njihove odpovedi, je v nasprotju s svobodo kolektivnega pogajanja. Kolektivna pogodba je rezultat pogajanj med delavci in delodajalci, njen namen pa je, da se medsebojne pravice in obveznosti uredijo bolj podrobno in ugodno, kot jih določa zakon. Revizijsko sodišče je poudarilo, da sta nasprotna udeleženca spoštovala določbe glede odpovednega roka, pri odpovedi pa tudi nista ravnala v nasprotju s splošnimi pravili civilnega prava, zato je izpodbijano sodbo spremenilo tako, da se predlagateljev zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi kolektivne pogodbe kot neutemeljen zavrne.
Pripravila: Vanja Novak
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
