Čeprav predstavlja neopravičen izostanek z dela samostojni odpovedni razlog, hkrati pomeni tudi hujšo kršitev pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja.
Delavki je bil od 11. 7. 2009 do konca julija istega leta priznan bolniški stalež, medtem ko naj bi se skladno z odločbo imenovanega zdravnika vrnila na delo 1.8.2009. Delavka, ki se zoper odločbo zdravnika ni pritožila, na prvi delovni dan (3.8.) ni prišla na delo, temveč se je zglasila pri osebnem zdravniku, ki je podal predlog imenovanemu zdravniku za podaljšanje bolniškega staleža. Le-ta je bil zavržen s sklepom z dne 5. 8. 2009, kar pomeni, da delavki bolniški stalež ni bil priznan. Delavka je svoj izostanek z dela sicer sporočila delodajalcu 4.8.2009.
Delodajalec je delavki izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, saj v času od 3. 8. 2009 do 7. 8. 2009, torej pet delovnih dni zaporedoma, ni prišla na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ni obvestila delodajalca, čeprav bi to morala in lahko storila. Čeprav očitana kršitev predstavlja odpovedni razlog iz tretje alineje prvega odstavka 111. člena ZDR (neupravičen izostanek z dela), je delodajalec delavki izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi s sklicevanjem na drugo alinejo prvega odstavka 111. člena ZDR (hujša kršitev pogodbenih obveznosti).
Vrhovno sodišče s sklepom VIII Ips 42/2011 ni ugotovilo nezakonitega ravnanja delodajalca, saj je prisotnost na delu del poglavitne delavčeve dolžnosti opravljanja dela. Vsak delavec mora vestno opravljati delo, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu (prvi odstavek 34. člena ZDR). Zakon na ta način varuje pravico in interes delodajalca, da lahko realno predvidi in organizira delovni proces ter ga v primeru ovir na strani delavca ustrezno prilagodi. V kolikor delavec na delo ne prihaja, čeprav za to nima opravičljivega razloga, to nedvomno predstavlja hujšo kršitev pogodbene obveznosti in obveznosti iz delovnega razmerja v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 111. člena ZDR. Delavka je bila seznanjena s tem, da od 1. 8. 2009 nima odobrenega bolniškega staleža, saj se zoper odločbo z dne 13. 7. 2009 ni pritožila, zato je ta odločba postala dokončna in s tem ji je bil bolniški stalež zaključen. Prav tako je bilo ugotovljeno, da se delavki ni zdravstveno stanje nenadoma in nepričakovano poslabšalo - to bi namreč bilo razvidno iz ustrezne dokumentacije in kar bi lahko nakazovalo, da delavka takrat za delo ni bila sposobna. Vse navedeno pomeni, da je bila delavka z dela odsotna, ne da bi za to obstajal opravičljiv, z zakonom določen razlog.
Vrhovno sodišče je tako ugotovilo, da je bil odpovedni razlog podan, sodišče prve stopnje pa bo moralo v ponovljenem postopku ugotoviti, ali je bila kršitev res takšna, da je upravičevala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Izredna odpoved je zakonita le, če je dokazano, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka.
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
