Novela Zakona o poslancih (ZPos), ki je bila v času sprejemanja predmet številnih polemik, zaradi posega v pravice nekdanjih poslancev pa je že napovedana ustavna presoja, bo z uveljavitvijo 1. avgusta skrajšala čas prejemanja poslanskega nadomestila (38. člen). Do nadomestila so upravičeni le tisti poslanci, ki so opravljali funkcijo poslanca vsaj 6 mesecev (torej tisti, katerim funkcija poslanca ni prenehala pred potekom šestih mesecev od potrditve mandata) in ki iz objektivnih razlogov ne morejo nadaljevati prejšnjega dela ali dobiti druge ustrezne zaposlitve. Upravičeni so do poslanskega nadomestila v trajanju 6 mesecev (prej 1 leto). Poslančeva pravica do nadomestila se lahko podaljša, vendar le tistim poslancem, ki izpolnjujejo minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu z ZPIZ-1, oziroma s posebnimi predpisi, v katerih je urejena pravica do starostne pokojnine. Poslanec, ki je bil do potrditve mandata v delovnem razmerju in mu pravice ter obveznosti iz tega delovnega razmerja na podlagi sporazuma z delodajalcem mirujejo, po prenehanju mandata nima pravice do nadomestila.
Poslanec, ki je opravljal funkcijo poslanca že pred mandatom, ki mu je prenehal, ima za vsak prejšnji zaporedni mandat pravico do dodatnega trimesečnega nadomestila plače, vendar ne več kot šest mesecev skupaj. V prehodnih določbah zakona o spremembah in dopolnitvah je opredeljeno trajanje prejemanje nadomestila za tiste poslance, ki so opravljali funkcijo tri zaporedne mandate. Poslansko nadomestilo se skupaj s podaljšanjem zaradi zaporednih mandatov omeji na največ 12 mesecev.
Čas prejemanja nadomestila se poslancu, ki mu je prenehal mandat, šteje v delovno dobo. V tem času je socialno zavarovan po predpisih, ki urejajo socialno zavarovanje oseb v delovnem razmerju, ob upokojitvi pa mu pripada pravica do odpravnine.
Z novelo se je prav tako znižala višina nadomestila, ki jo prejema poslanec, in sicer je upravičen do 80 % plače. Na podlagi te jasnejše dikcije ni dvoma, da se kot osnova za višino nadomestila upošteva zadnja plača. Novost predstavlja tudi odštevanje dodatnih zaslužkov od nadomestila, ki jih nekdanji poslanci prejmejo iz kakršnegakoli naslova, ukinja pa se tudi pravica do regresa za letni dopust.
Novi členi od 38.a do 38.č urejajo postopek priznavanja pravice do nadomestila, o kateri odloča pristojno delovno telo državnega zbora. Poslanec mora najkasneje v 15 dneh po prenehanju mandata predložiti vlogo za uveljavljanje pravice do nadomestila in dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev pravice do nadomestila. V primeru nemožnosti vrnitve na delovno mesto v okviru prejšnjega delodajalca mora izkazati, zakaj vrnitev ni mogoča.
Poslanec mora ves čas prejemanja nadomestila v roku 7 dni od prejema plačila pristojno delovno telo obveščati o vseh prejemkih iz naslova opravljanja dela, pri čemer pa ne sme sklepati dogovorov za odložena plačila in drugih dogovorov. Če se ugotovi, da poslanec temu ni sledil, mu preneha pravica do nadomestila in mora vrniti zneske nadomestila, ki so bili prejeti neupravičeno, prav tako pa se lahko skladno z 38.č členom kaznuje za prekršek z globo v višini 1.000 evrov.
Ker novela posega tudi v pravice poslancev, ki že prejemajo nadomestilo, ter slednjega skrajšuje iz prejšnjih 12 mesecev na 8 mesecev, so nekatere poslanske skupine že napovedale ustavno presojo 4. člena zakona o spremembah in dopolnitvah. Poseg v pridobljene pravice z veljavnostjo za naprej - t.i. neprava retroaktivnost, je namreč upravičena le, če je tak poseg nujen in sorazmeren, dopustnost takih posegov pa ne sme biti prekomerna.
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
