Na spletnih straneh Ministrstva za finance je objavljen tudi predlog Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPre-1), na katerega je možno podati pripombe vse do 17. junija 2012. Temeljni namen predloga ZPrezP-1 je vzpostaviti normalno plačilno disciplino in odpraviti vrsto pomanjkljivosti dosedanjega zakona.
V letu 2011 smo v skladu z določbami Direktive 2011/7/EU o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih dobili Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP). Čeprav je bil temeljni namen ZPrezP izboljšati plačilno disciplino, pa je bilo že v prvem mesecu izvajanja zakona ugotovljeno, da zakon ni dosegel svojega namena, kar se je odrazilo tudi v številnih predlogih, ki jih je prejelo Ministrstvo za finance.
Zbornice (Gospodarska zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Obrtnopodjetniška zbornica Slovenije, Zbornica davčnih svetovalcev in Zbornica računovodskih servisov) so predvsem ugotavljale, da:
Poleg ZPreZP so bili sprejeti tudi številni predpisi, katerih namen je bil izboljšati poplačilo terjatev upnikov, vendar pa navedene iniciative niso bile zadostne, saj do zmanjšanja težav s plačilni nedisciplino ni prišlo.
Tako so glavni cilji predloga ZPreZP-1 naslednji:
ZPrezP-1 naj bi tako uvedel izvršnico, kot listino, ki vsebuje v evrih navedeno nepogojno denarno obveznost dolžnika. Bistvo izvršnice je, da vsebuje nepreklicno pooblastilo podpisnika banki, da izvršnico plača iz sredstev na računu dolžnika, in imetniku izvršnice, da se poplača iz sredstev na računu dolžnika. To pomeni, da izvršnica omogoča poplačilo brez sodnega nadzora upravičenosti in sledi načelu najprej plačaj in se nato pravdaj.
Izvršnico lahko izdajo le gospodarski subjekti, ki morajo pri opravljanju gospodarske dejavnosti delovati s stopnjo dobrega gospodarstvenika, torej s stopnjo skrbnosti, ki omogoča oziroma zahteva ustrezno znanje za presojo tveganj povezanih z izdajo izvršnice.
Pozitivna stran izvršnice je, da upnikom podjetij, ki imajo denar, ne bo treba skozi sodne mline, ampak bodo že s tem instrumentom pri banki dosegli poplačilo. Sam instrument pa ne bo povsem odpravil težav z neplačili, saj je v slovenskem gospodarstvu predvsem problem nelikvidnost. Strokovna srenja opozarja, da ima podoben instrument tudi Hrvaška z imeno zadolžnica, kjer je bilo ob uvedbi kar nekaj goljufij s strani upnikov in bo potrebno biti tudi pri uvajanju izvršnice v Sloveniji previden.
Da bo dolžnik vseeno užival primeren nivo varnosti in zaščite pred zlorabami izvršnice, predlog zakona določa, da izvršnica nima pravnih učinkov, če ni vpisana v register pri AJPES. Kljub temu pa je pomembno, da dolžnik izvršnice ne izdaja, dokler ne dobi blaga ali dobro opravljene storitve, saj bi se v nasprotnem primeru lahko dobavitelj poplačal pri banki, kjer bi izvršnico unovčil, čeprav naročenega ne bi dobavil.
Izvršnica omogoča le poplačilo iz sredstev na računih dolžnika pri ponudnikih plačilnih storitev s katerimi dolžnik lahko razpolaga. Upnik se tako npr. ne more poplačati iz sredstev na računih, ki so bili blokirani zaradi izvršbe. Tako določbe o izvršnici ne posegajo v postopek izvršbe. Pri upravljanju z izvršnicami je potrebno opozoriti, da bo le-ta unovčljiva točno na določen dan, neodvisno od tega, ali je denar na računu ali ne, kot tudi na dejstvo, da bo imeli plačilo izvršnice prednost pred plačili drugih obveznosti do države.
Izvršnico bo potrebno notarsko overiti, o čemer pa so mnenja stroke deljena – na eni strani gre za varovanje pred poneverbami, na drugi strani za dodatne stroške.
Predlog ZprezP-1 določa tudi spremembe pri obveznem pobotu in sicer:
Po predlogu zakona določa so oproščene dolžnosti vpisa obveznosti v pobot
Predlog zakona za organe pristojne za nadzor določa Davčno upravo Republike Slovenije DURS), Tržni inšpektorat Republike Slovenije in Carinsko upravo Republike Slovenije. Če bo predlog sprejet, se bo črtala dosedanja pristojnost DURS, da pred izvedbo pobota izvzame določeno obveznost iz sistema obveznega večstranskega pobota.
S predlogom zakona se upravljavcu obveznega večstranskega pobota nalaga, da DURS posreduje podatke o obveznostih dolžnikov do posameznih upnikov, ki niso bile pobotane. Cilj uspešne davčne izterjave se tako zasleduje z določitvijo dolžnosti upravljavca sistema obveznega večstranskega pobota, da DURS posreduje podatke o nepobotanih obveznostih. Navedene podatke pa lahko DURS uporabi za izdajo sklepov o izvršbi na denarno terjatev dolžnika.Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
