Poglavitne rešitve, ki izhajajo iz prenosa Direktive 2010/78/EU v nacionalni pravni red so:
- Določa se obveznost obveščanja Evropskega odbora za sistemska tveganja drugih držav članic in ESMA (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) o začetku postopka zaradi insolventnosti udeležencev plačilnih sistemov.
- Države članice morajo plačilne sisteme in upravljalce plačilnih sistemov, ki so vključeni v področje uporabe Direktive 98/26/ES priglasiti ESMA, ki jo obvestijo tudi o organu v posamezni državi članici, ki ga sodišče obvesti o začetku postopka zaradi insolventnosti.
- Določa se poseben položaj družb za izdajo elektronskega denarja kot udeleženca plačilnega sistema. Pri tem za te institucije velja podoben režim kot za plačilne institucije - te institucije tako ne morejo biti udeleženke pomembnega plačilnega sistema, razen v vlogi upravljalca sistema.
- Za določitev kapitalske zahteve in izračun minimalnega kapitala je pomembno razlikovanje med t. i. čisto družbo za izdajo elektronskega denarja, ki opravlja poleg izdajanja elektronskega denarja tudi plačilne storitve v zvezi z izdanim elektronskim denarjem in hibridno družbo za izdajo elektronskega denarja, ki poleg storitev izdajanja denarja opravlja tudi plačilne storitve, ki niso povezane z izdajanjem elektronskega denarja, storitve upravljanja plačilnih sistemov in druge gospodarske posle. Jasneje se torej določa, da se za hibridno družbo za izdajo elektronskega denarja kapitalska zahteva za izdajanje elektronskega denarja poveča za vrednost kapitalske zahteve za opravljanje plačilnih storitev, kolikor te niso povezane z izdajanjem elektronskega denarja.
- Jasneje se določa izračun kapitalske zahteve v primeru, ko hibridna družba za izdajo elektronskega denarja omogoča uporabnikom vplačilo denarnih sredstev v zvezi z izdajo elektronskega denarja in za druge namene, ki niso povezani z izdajo elektronskega denarja, znesek elektronskega denarja v obtoku, glede na celotni vplačani znesek, pa vnaprej ni določen oziroma znan.
- Določeno je, da Banka Slovenije bodočega imetnika kvalificiranega deleža v hibridni družbi za izdajo elektronskega denarja, na podlagi njegovega izrecnega predloga delno ali v celoti oprosti uporabe nekaterih določb. Banka slovenije pri presoji poleg obsega in vrste dejavnosti ciljne družbe upošteva tudi vrsto in obseg dejavnosti bodočega kvalificiranega imetnika.
Če je plačilna institucija udeležena pri združitvi ali delitvi družb, mora za ohranitev dovoljenja za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija pred izvedbo združitve ali delitve pridobiti dovoljenje Banke Slovenije. Če dovoljenje ne bo pridobljeno do vpisa delitve ali združitve v sodni register, bo dovoljenje plačilni instituciji za opravljanje plačilnih storitev prenehalo.
Tretji odstavek 25. člena ZPlaSS se spreminja zaradi uskladitev glede izračuna začetnega kapitala plačilnih institucij in družb za izdajo elektronskega denarja. Pri izračunu se upošteva: v denarju vplačani osnovni kapital v obliki navadnih delnic in pripadajoče kapitalske rezerve ter rezerve iz dobička in preneseni čisti poslovni izid.
Ker so lahko plačilne institucije organizirane v katerikoli pravnoorganizacijski obliki gospodarskih družb pravnih oseb, ki so določene z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, je četrti odstavek 25. člena spremenjen tako, da se lahko določbe glede sestavin kapitala smiselno enako uporabljajo tudi, če plačilna institucija ni organizirana kot delniška družba.
55. člen je dopolnjen zaradi upoštevanja družb za izdajo elektronskega denarja, kot posebne kategorije institucij, za katere velja prepoved večkratnega upoštevanja sestavin kapitala pri izračunu minimalnega kapitala plačilne institucije.
S spremembo 137.c člena se jasno določa, da se za hibridno družbo za izdajo elektronskega denarja, kapitalska zahteva za izdajanje elektronskega denarja poveča za vrednost kapitalske zahteve za opravljanje plačilnih storitev, kolikor te niso povezane z izdajanjem elektronskega denarja.
Novela naj bi uresničila načela: uskladitve pravnega reda, pravne varnosti in večje transparentnosti.
Pripravila: Marija Kremenšek
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
