S sodbo Upravnega sodišča RS I U 1728/2010 je bila zavrnjena tožba tožnikov, v kateri sta izpodbijala sklep toženke o zavržbi njunega predloga za obnovo postopka, ki je bil končan z odločbo o podaljšanju veljavnosti gradbenega dovoljenja za gradnjo nadomestnega stanovanjskega objekta na zemljiščih. Na podlagi prvega odstavka 72. člena ZGO-1 lahko namreč pristojni upravni organ za gradbene zadeve v času veljavnosti gradbenega dovoljenja na zahtevo investitorja podaljša veljavnost takšnega dovoljenja, vendar največ dvakrat in skupaj največ za dve leti. Veljavnost gradbenega dovoljenja se podaljša v skrajšanem postopku in brez zaslišanja strank, pogoj pa je, da gradbeno dovoljenje ni v nasprotju z izvedbenim prostorskim aktom, ki velja v času izdaje te odločbe. Tožnikoma predmetna odločba o podaljšanju ni bila vročena, ker v postopku izdaje gradbenega dovoljenja nista imela statusa stranke, kar je bil razlog za zavrženje. Hkrati sta tožnika prepozno predlagala obnovo prvega postopka, zato je bil tudi ta predlog s sklepom zavržen, njuna pritožba pa zavrnjena z odločbo drugostopenjskega organa.
Pravni interes za udeležbo v postopku sta tožnika utemeljevala s tem, da imata pravico udeleževati se postopka za izdajo gradbenega dovoljenja kot stranska udeleženca zaradi lastništva zemljišča, po katerem je predviden dostop do objekta, pa tudi na podlagi določb lokalnega odloka o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta in zatrjevala, da niso bili izpolnjeni pogoji o 4-metrskem odmiku od sosednjih zemljišč oz. o 2,5-metrskem odmiku ob soglasju, razen ko gre za nadomestni objekt in je ta lahko enak odmiku obstoječega objekta.
V skladu s prvim odstavkom 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) ima pravico udeleževati se postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes, tega pa izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek, zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec). Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Upravni organ druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnil, ker podaljšanje gradbenega dovoljenja ne posega v nobeno pravno korist tožnikov. Z odločbo o podaljšanju veljavnosti se pogoji gradnje niso določali, niti spreminjali, zato so bile tovrstne navedbe neupoštevne, ni pa bilo mogoče upoštevati niti navedb, da je gradbeno dovoljenje v nasprotju s prostorskim aktom, saj v postopku za podaljšanje ni mogoče odpravljati morebitnih nezakonitosti izdanega dovoljenja. Preverjeno pa je bilo ali ni bil po izdaji gradbenega dovoljenja sprejet nov prostorski akt, s katerim gradnja ne sme biti v nasprotju (72. člen ZGO-1) ter ugotovljeno, da je tako ob izdaji, kot ob podaljšanju veljal isti prostorski akt. Stranke v postopku izdaje (ne pa tudi v postopku podaljšanja veljavnosti) gradbenega dovoljenja določa 62. člen ZGO-1, ki pa je bil 3.3.2011 z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-165/09 razveljavljen v prvem in drugem odstavku (primerjalnik 62. člena ZGO-1 pred in po spremembi).
Tožnika se z odločitvijo nista strinjala in z obširnimi tožbenimi navedbami o neurejenosti meje med zemljiščem tožnikov in zemljiščem gradnje, o odmiku, ki ni v skladu z občinskim aktom, o nasprotju v gradbenem dovoljenju glede dimenzij objekta in drugim utemeljevala nezakonitost izdanega gradbenega dovoljenja. Menila sta, da sta se imela pravico udeleževati tako postopka za izdajo gradbenega dovoljenja kot tudi postopka za podaljšanje njegove veljavnosti, pojasnjevala pa sta tudi kako je investitor zavlačeval z gradnjo z namenom, da med tem poteče objektivni rok za obnovo postopka za izdajo gradbenega dovoljenja.
Upravno sodišče RS je v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo tožbo zaradi neutemeljenosti, v obrazložitvi pa uvodoma poudarilo, da je predmet preizkusa zakonitosti v tem upravnem sporu le odločitev, s katero je bila zavrnjena zahteva tožnikov za obnovo postopka, s katero sta tožnika želela doseči udeležbo v postopku podaljšanja veljavnosti omenjenega gradbenega dovoljenja. Strinjalo se je da tožnika nista zatrjevala nobene pravne koristi, zaradi varstva katere bi se morala postopka udeleževati kot stranska udeleženca. Tožnika v postopku za podaljšanje gradbenega dovoljenja ne moreta uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na pogoje gradnje iz izdanega gradbenega dovoljenja, saj ti niso predmet postopka podaljšanja, in na tej podlagi zatrjevati pravico do udeležbe v postopku. Upravno sodišče je še dodalo, da izdano gradbeno dovoljenje v času svoje veljavnosti zagotavlja zakonitost gradnje ne glede na to, ali je v tem času prišlo do spremembe ali sprejema novih prostorskih aktov, saj te v skladu z 2. odstavkom 71. člena ZGO-1 ne morejo vplivati na veljavnost gradbenega dovoljenja. Ta okoliščina pa je pomembna pri odločanju o podaljšanju veljavnosti dovoljenja, saj mora organ preizkusiti, ali gradbeno dovoljenje ni v nasprotju s prostorskim aktom, ki velja v času izdaje odločbe o podaljšanju.
Pripravila: Vanja Novak
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
