Odstranjevanje odpadnih olj je sicer že urejala Uredba o odstranjevanju odpadnih olj, vendar je le-to nadomestila nova uredba o odpadnih oljih, ki je usklajena z evropsko Direktivo št. 2008/98/ES o odpadkih. Nova uredba od 14. aprila dalje določa pravila ravnanja in druge pogoje za preprečevanje ali zmanjševanje škodljivih vplivov nastajanja odpadnih olj in ravnanja z njimi ter zmanjševanje vplivov uporabe virov in izboljšanje njene učinkovitosti.
Izrazi, uporabljeni v uredbi, so v primerjavi z dosedaj uveljavljenimi nekoliko spremenjeni: odpadna olja so mineralna ali sintetična maziva ali industrijska olja, ki niso več ustrezna za prvotno predvideno uporabo, kot npr. izrabljena motorna olja in olja prestavnih mehanizmov ter mazalna olja, olja za turbine in hidravlična olja. Glede opredelitve povzročitelja odpadnih olj, imetnika ali zbiralca odpadnih olj se uredba sklicuje na predpis, ki ureja odpadke.
Povzročitelj odpadnih olj mora zagotoviti zajem in ločeno zbiranje odpadnih olj in sicer mora najprej zagotoviti začasno skladiščejne olj v zabojnikih, rezervoarjih, sodih ali drugih posodah (ločeno od drugih odpadkov), nato pa mora ta olja prepustiti zbiralcu odpadnih olj, distributerju ali javni službi za zbiranje komunalnih odpadkov (5. člen). Povzročitelj mora imeti ne glede na količino odpadnih olj, ki nastanejo v posameznem koledarskem letu, za ta odpadna olja izdelan načrt gospodarjenja z odpadnimi olji in se mora ravnati po njem (6. člen), vendar pa tega načrta ne rabi več pošiljati pristojnemu ministrstvu. Povzročitelj odpadnih olj, pri katerem nastajajo odpadna olja zaradi opravljanja dejavnosti, mora ne glede na letno količino nastalih odpadnih olj za te odpadke voditi evidenco o nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi (7. člen).
Distributer (prej poimenovan trgovec) ima enake obveznosti kot doslej in sicer mora na prodajnem mestu, kjer prodaja mineralna ali sintetična olja za motorna vozila v embalaži, večji od pet litrov, zagotoviti prevzemanje odpadnega olja od kupca, ki pri njem kupi olje. Distributer mora od kupca prevzeti odpadno olje v količini, ki je enaka kupljeni količini (8. člen).
Tudi obveznosti zbiralca odpadnih olj so nespremenjene, vendar pregledneje opredeljene: zavezan je k prevzemanju odpadnih olj od povzročiteljev odpadnih olj in distributerjev. Na vsakih 200 ton odpadnih olj mora opraviti meritve vsebnosti vode ter polikloriranih bifenilov in polikloriranih terfenilov ter zavrniti prevzem odpadnih olj, če ugotovi, da se odpadna olja uvrščajo med odpadne PCB (10. člen).
V VI. poglavju so opredeljene obveznosti izvajalca obdelave odpadnih olj, med katere spada tudi vodenje evidence o obdelavi odpadkov ter priprava poročil o obdelavi odpadkov.
Najvišje globe za kršitev obveznosti po uredbi so se v primerjavi s staro ureditvijo znižale iz 40.000 na 30.000 evrov, prepovedi pa so preglednejše: ločeno so opredeljeni prekrški za imetnika odpadnih olj, lažji in težji prekrški za povzročitelja odpadnih olj, prekrški za distributerja, lažji in težji prekrški za zbiralca ter lažji in težji prekrški za izvajalca obdelave odpadnih olj.
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.