Sodni svet je samostojen in neodvisen z Ustavo določen državni organ, ki v okviru svojih pristojnosti skrbi za neodvisnost in samostojnost sodišč in sodnikov ter za zagotavljanje kakovosti njihovega dela in javnega ugleda sodstva. Sodni svet v okviru svojih pristojnosti upošteva in opozarja na pravna, etična in strokovna načela in pravila, ki omogočajo, spodbujajo in zagotavljajo kakovostno delo sodišč in sodnikov ter javni ugled sodstva.
Za zagotovitev uresničevanja svojih nalog Sodni svet sodeluje z državnimi organi in drugimi subjekti, pri čemer navezuje tudi stike s sodnimi sveti ter drugimi organi in organizacijami iz drugih držav, pa tudi z mednarodnimi organizacijami.
Funkcija člana Sodnega sveta je častna. Člani izmed sebe s tajnim glasovanjem izvolijo predsednika in podpredsednika. Mandat predsednika in podpredsednika traja 1 leto z možnostjo ponovne izvolitve, vendar največ trikrat zaporedoma.
Predsednik predstavlja in zastopa Sodni svet ter vodi njegovo delo. V primeru, ko je predsednik odsoten, ali mu je prenehala funkcija, ga nadomešča podpredsednik. Predsednik sklicuje seje. Dolžan je sklicati sejo tudi na obrazloženo zahtevo člana, najkasneje v 14 dneh od prejema zahteve. Predsednik vodi sejo in skrbi za njen nemoten potek.
Na povabilo Sodnega sveta se lahko udeležita seje minister, pristojen za pravosodje in predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki imata pravico do razprave brez pravice do glasovanja, zlasti, kadar Sodni svet obravnava zadeve sodne ali pravosodne uprave, letno poročilo o učinkovitosti in uspešnosti sodišč, sprejema mnenje k predlogom zakonov, ki urejajo položaj, pravice in dolžnosti sodnikov, kadar sprejema načelna stališča o razmerah v sodstvu ali kadar obravnava predlog proračuna za sodstvo.
Predlog dnevnega reda z gradivom za sejo mora biti hkrati s sklicem seje dostavljen članom vsaj tri dni pred sejo. Predsednik na kratko predstavi vsebino posamezne točke dnevnega reda, nato pa prepusti besedo članom. Po sklenjeni razpravi o posamezni točki dnevnega reda predsednik predlaga sklep, o katerem se glasuje.
O sejah se vodi zapisnik, ki ima dva dela. V zapisnik pod oznako A se zapisujejo vsi sklepi, stališča in mnenja, ki se nanašajo na pravice in obveznosti sodnikov, v zapisnik pod oznako B pa sklepi, ki so pomembni za notranjo organizacijo in poslovanje Sodnega sveta, ter sklepi, v zvezi s katerimi je potrebno varovati osebne podatke po predpisih, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Potrjeni sklepi v delu A, ki jih podpiše predsednik, se brez navedbe števila glasov, s katerimi je bila odločitev sprejeta, objavijo na intranetni strani Vrhovnega sodišča RS.
Sodni svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem in z večino glasov vseh članov, kadar zakon ali poslovnik Sodnega sveta ne določata drugače. Odloča lahko le, če je na seji navzočih najmanj 8 članov. Člani pri odločanju niso vezani na kakršnakoli navodila. Z večino glasov navzočih članov lahko Sodni svet odloči, da bo določeno glasovanje tajno.
V 25. členu poslovnika je določeno, katere odločitve Sodni svet sprejema z dvotretjinsko večino glasov vseh članov. Med drugim je potrebna tudi za spremembo poslovnika.
Pripravila: Marija Kremenšek
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.