Vrhovno sodišče Republike Slovenijeje zahtevalo presojo ustavnosti drugega stavka drugega odstavka 75. člena ZPre-1, ker naj bi bila določba v neskladju z načelom jasnosti in določnosti predpisov (2. člen Ustave). To naj bi izkazovalo sprejetje Avtentične razlage drugega odstavka 75. člena in 63. člena v povezavi z drugim odstavkom 75. člena. Po mnenju Vrhovnega sodišča (predlagatelja) je določba tako nejasna, da naslovniki ne morejo vedeti, kdaj jih doletijo sankcije iz 63. člena ZPre-1 (mirovanje glasovalnih pravic).
Predlagatelj je zatrjeval, da izpodbijana določba poslabšuje pravni položaj oseb iz prvega odstavka 75. člena ZPre-1, saj naj bi jih varovala le v t. i. začetnem stanju v trenutku uveljavitve ZPre-1, ne pa tudi v primeru kasnejše pridobitve prednostnih papirjev, ki bi povečala njihov delež glasovalnih pravic. Ker bi imele navedene osebe ne le pridobljene, temveč tudi pričakovane pravice, bi moral biti poseg vanje v skladu z načelom sorazmernosti (2. člen Ustave).
Predlagatelj je zahteval presojo izpodbijane določbe z vsebino, kot ji jo je določila Avtentična razlaga drugega odstavka 75. člena in 63. člena v povezavi z drugim odstavkom 75. člena Zakona o prevzemih (ORZPre75). Z odločbo št. U-I-103/11 je Ustavno sodišče navedeno določbo razveljavilo glede vsebine, ki ji jo je dala ORZPre75. Razveljavitev pomeni, da velja drugi stavek drugega odstavka 75. člena ZPre-1 brez vsebine, določene z ORZPre75. Zato je Ustavno sodišče predlagatelja pozvalo, naj sporoči, ali vztraja pri vloženi zahtevi. Predlagatelj je odgovoril, da vztraja, vendar želi presojo ustavnosti drugega stavka drugega odstavka 75. člena ZPre-1 brez vsebine, določene z ORZPre75. Zato je Ustavno sodišče opravilo presojo izpodbijane določbe v navedenem besedilu.
Drugi stavek drugega odstavka 75. člena ZPre-1 določa, da morajo dati druge osebe iz prvega odstavka 75. člena ZPre-1 prevzemno ponudbo v skladu s tem zakonom, če po njegovi uveljavitvi nameravajo pridobiti vrednostne papirje ali druge pravice, ki se upoštevajo pri določitvi deleža glasovalnih pravic po 6. členu tega zakona, in če se s tem poveča njihov delež glasovalnih pravic. Prevzemne ponudbe jim ni treba dati, če prevzemnega praga iz 7. člena ZPre-1, to je 25-odstotni delež glasovalnih pravic v ciljni družbi, ne dosegajo več.
Predlagatelj je vztrajal, da je izpodbijana določba nejasna in nedoločna, ker ne daje jasnega odgovora na vprašanja, ki jih je v zahtevi izpostavil. Ustavno sodišče je prepričano, da je izpodbijani določbi, z ustaljenimi metodami razlage, mogoče določiti vsebino.
Kolikor je mogoče predlagateljevo sklicevanje na načelo zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave razumeti kot zatrjevanje neskladja izpodbijane določbe s tem načelom, je ta očitek neutemeljen. Izpodbijana določba je uvrščena kot prehodna določba. Namen prehodnih določb je ureditev pravic in pravnih razmerij, ki so že nastala pod veljavo prejšnjega prava ter še vedno obstajajo in trajajo ob uveljavitvi novega prava. Zato je zakonodajalec zaradi spoštovanja načela varstva zaupanja v pravo kot enega izmed načel pravne države iz 2. člena Ustave dolžan urediti prehodno obdobje, kadar nova ureditev posega v trajajoča razmerja oziroma upravičena pravna pričakovanja. Če zakonodajalec ne bi sprejel drugega stavka drugega odstavka 75. člena ZPre-1, bi prišlo do položaja, ko bi morale osebe iz prvega odstavka 75. člena ZPre-1 dati prevzemno ponudbo po splošnem pravilu iz 12. člena ZPre-1, saj so v trenutku uveljavitve ZPre-1 dosegale ali presegale prevzemni prag iz 7. člena ZPre-1. Ustavno sodišče meni, je bil ob uveljavitvi ZPre-1 pravni položaj navedenih oseb varovan prav z izpodbijano določbo.
Pripravila: Marija Kremenšek
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
