Z ZIntPK-B je bil že junija 2011 spremenjen 13. člen ZIntPK, s katerim je opredeljena pristojnost komisije ob sumu korupcije, kršitvi predpisov o nasprotju interesov, omejitvi poslovanja ali o lobiranju ali zaradi ocene in odprave posamičnih ali sistemskih korupcijskih tveganj ali kršitvi etike in integritete javnega sektorja ter dodan 13.a člen glede pristojnosti zahtevati nadzor. Novi Poslovnik Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: poslovnik) je bil v objavljen v Uradnem listu št. 24/2012 in velja od 31.3.2012, v primerjavi s prejšnjim poslovnikom iz leta 2010 pa ima kar tretjino več členov in podrobnejšo vsebino.
V primerjavi s staro ureditvijo poslovnika, da komisija opravlja delo z ustreznim številom notranjih enot, ki so opredeljene v aktu o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, so v novem poslovniku določene tri notranje organizacijske enote in opredeljene njihove naloge;
- Urad komisije opravlja naloge glavne pisarne, naloge administrativne, kadrovske, logistične, finančne, analitične in informacijske podpore komisiji, ter nekatere druge,
- Služba za nadzor in preiskave (SNAP) vodi postopke ugotavljanja dejanskega stanja v povezavi s sumom korupcije, zahtevami neetičnega in nezakonitega ravnanja, izvaja nadzorne naloge v zvezi s kršitvijo predpisov o nasprotju interesov, omejitvi poslovanja ali lobiranju, nadzorne naloge s področja nezdružljivosti funkcije z opravljanjem pridobitne dejavnosti ali s članstvom in dejavnostmi v organih pravnih oseb, prepovedi in omejitev sprejemanja daril, nadzor nad premoženjskim stanjem, postopke zaradi ocene in odprave korupcijskih tveganj ali kršitve etike in integritete javnega sektorja, naloge v zvezi z zaščito prijaviteljev ter opravlja naloge operativnega sodelovanja z drugimi organi,
- Center za integriteto in preventivo (CIP) pa opravlja zlasti naloge preventive, koordinacije in izobraževanja na področju načrtov integritete, lobiranja ter identifikacije in odpravljanja tveganj za korupcijo, spremlja uresničevanje obveznosti ter opravlja svetovalne in nadzorne naloge npr. s področja protikorupcijske klavzule.
O izdaji mnenj, stališč, pojasnil, ugotovitev, priporočil, opozoril in drugih odločitev odloča na sejah senat komisije, ki je kolegijski organ, sestavljen iz predsednika in dveh namestnikov ali iz predsednika in enega namestnika ali iz dveh namestnikov. Oba namestnika poleg tega organizirata in vodita delo na posameznih področjih ter opravljata naloge po pooblastilu ali odredbi predsednika. V času nadomeščanja imata enake pravice in dolžnosti kot predsednik, če ni z zakonom ali s poslovnikom drugače določeno (po stari ureditvi je nadomeščanje veljalo samo za tekoče posle, to pa so bili tisti, ki se niso nanašali na predloge za spremembe veljavnih predpisov oz. na spremembe aktov komisije).
Za organiziranje sej senata komisije je odgovoren tajnik senata komisije, skrbi pa zlasti za sklice sej, dnevni red, gradiva in zapisnik, za seznanjanje notranje javnosti o delu senata in o njegovih odločitvah ter za objavljanje sklicev sej in zapisnikov na spletnih straneh komisije. Gradivo mora biti tajniku posredovano tri delovne dneve pred datumom seje, tajnik pa ga posreduje skupaj s predlogom dnevnega reda vsaj dva delovna dneva pred pričetkom seje članom senata komisije.
Glede zagotavljanja integritete, nepristranskosti in objektivnosti dela komisije, so bile dopolnjene določbe razlogov za izločitev člana senata ali uslužbenca komisije, in sicer se mora ta izločiti tudi, če z osebo, ki je v zadevi udeležena ali njenim zakonitim zastopnikom ali pravnim pooblaščencem v konkretni zadevi živi v skupnem gospodinjstvu ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, pa tudi če je zakonska zveza oz. zunajzakonska skupnost ali registrirana istospolna partnerska skupnost že prenehala. Član senata ali uslužbenec komisije pa nista več izločena zaradi razloga sodelovanja v sodnem sporu katerekoli vrste. Postopek izločitve je podrobneje določen v 21. členu poslovnika, zahtevo za izločitev pa lahko poda tudi pravna ali fizična oseba, ki ima zaradi postopka pred komisijo interes kot prijavitelj ali oseba v obravnavi.
Vrste postopkov pred komisijo so:
- postopek odločanja v upravni zadevi (drugi odstavek 34. člena poslovnika),
- hitri prekrškovni postopek,
- postopek zaradi suma korupcije, kršitve predpisov o nasprotju interesov, omejitvi poslovanja, lobiranju ali zaradi ocene in odprave posamičnih ali sistemskih korupcijskih tveganj ali kršitve etike in integritete javnega sektorja, postopki s področja nezdružljivosti funkcij s članstvom in dejavnostmi, prepovedi oziroma omejitev sprejemanja daril, zahteve neetičnega oziroma nezakonitega ravnanja, kršitve uporabe protikorupcijske klavzule in dolžnosti razkritja lastniške strukture ponudnika, postopki s področja nadzora nad premoženjskim stanjem in postopki v zvezi z zaščito prijaviteljev, načrti integritete, izvajanja ukrepov iz akcijskega načrta za uresničevanje resolucije.
Postopek iz zadnje alineje se lahko uvede na lastno pobudo, na zahtevo iz 13. člena ZIntPK in na podlagi prijave fizične ali pravne osebe, le zadeve, začete na lastno pobudo in na zahtevo pa imajo status prednostne zadeve. Sklep o začasni prekinitvi postopka se lahko sprejme, če okoliščine preprečujejo uspešen zaključek obravnave in je utemeljeno pričakovati, da bodo v razumnem času odpravljene, če nastopijo trenutne objektivne okoliščine glede kadrovskih in materialnih zmožnosti, ki preprečujejo aktivno in strokovno delo, če po oceni senata ne bi sledili ciljem in namenu ZIntPK, če je prekinitev utemeljena zaradi interesov predkazenskega, kazenskega ali drugega postopka ali, če je potrebno počakati na odločitev drugega organa.
Že zaključen postopek, ki se je končal z zavržbo prijave, s sklepom, da se prijava ne sprejme v obravnavo ali sklepom o ustavitvi obravnave, se lahko obnovi na pobudo komisije ali na predlog fizične ali pravne osebe ali na zahtevo iz drugega odstavka 13. člena ZIntPK, če se pojavijo nova relevantna dejstva in okoliščine, ki v času zavržbe ali odločanja niso bile znane in je utemeljeno pričakovati, da bi privedle do drugačne odločitve komisije, pa tudi v primeru, če komisija na podlagi obvestila organa, ki mu je odstopila zadevo, ugotovi resen sum korupcije ali druge kršitve ZIntPK.
Če se v postopku odvzema darila ugotovi, da je vrednost darila, ki ga je prejel funkcionar, večja od 75 eurov, postane darilo last Republike Slovenije, lokalne skupnosti oz. organizacije, v kateri funkcionar opravlja svojo funkcijo, če to ni mogoče pa mora funkcionar vplačati vrednost darila v državni oziroma občinski proračun.
Komisija lahko v skladu z določili Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja uveljavlja tudi pravno varstvo javnega interesa v postopku oddaje javnega naročila v predrevizijskem, revizijskem in sodnem postopku, postopek pa je podrobneje določen v 60. členu poslovnika. Pooblastila in ukrepe za ugotavljanje relevantnih dejstev in okoliščin ureja VII. poglavje poslovnika, gre pa za vabljenje oseb, zbiranje informacij in obvestil od posameznikov, zahtevo za posredovanje dokumentov, podatkov in pojasnil, vpogled v dokumente, listine ali evidence ter zahtevo za ugotavljanje premoženja, lastništva ter finančnih transakcij. Komisija med drugim izvaja tudi nadzor nad premoženjskim stanjem zavezancev, nadzor nad lobiranjem in nadzor nad izvajanjem načrtov integritete.
Zaradi dodanih odstavkov v 14. členu ZIntPK (primerjalnik člena pred in po spremembi) sta v poslovniku podrobneje opredeljena postopka izdaje dovoljenja za sklenitev pogodbe ali tipskih pogodb brez protikorupcijske klavzule. V primeru tipskih pogodb se dovoljenje lahko izda le, če gre za omejeno število pogodb ali če gre za omejen čas sklepanja tipskih pogodb. Zavezanec mora sporočiti podatke o taki posamezni pogodbi, po prejemu podatkov na komisiji pa konkretno dovoljenje stopi v veljavo.
Komisija članom senata in uslužbencem komisije, ki opravljajo nadzorne in preiskovalne naloge v povezavi z uresničevanjem in kršitvami ZIntPK izda neprenosljivo identifikacijsko kartico s katero lahko izkazujejo pooblaščenost in istovetnost pri opravljanju nalog, zlasti v zvezi z vpogledom in pridobivanjem podatkov ter dokumentov in v zvezi z zbiranjem informacij iz pristojnosti komisije.
Pripravila: Vanja Novak
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
