Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI) ureja postopek finančne preiskave, ki se uvede v primeru suma, da posamezne osebe razpolagajo s premoženjem nezakonitega izvora velike vrednosti (nad 50.000 evrov), kot tudi začasen in trajen odvzem tega premoženja, hrambo, začasno zavarovanje odvzema ter upravljanje premoženja. Na podlagi tega zakona sprejeta Uredba o evidencah na področju odvzema premoženja nezakonitega izvora bo z istim začetkom uporabe kot zakon – 30. majem, urejala podrobnejšo obliko, vsebino in način vodenja evidenc s strani organov, pristojnih za hrambo in upravljanje zaseženega premoženja in sicer lastniških vrednostnih papirjev in za drugo finančno premoženje, za premičnine in za nepremičnine, medtem ko je kot pristojni centralni organ za vzpostavitev, upravljanje in vodenje centralne evidence opredeljena Carinska uprava RS.
Vpis v evidence se izvrši na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča in potrdila o zasegu, ki ga mora sodišče v najkrajšem možnem roku, najpozneje v treh delovnih dneh, posredovati pristojnemu organu za vpis (4. člen). V primerih, ko je premoženje nezakonitega izvora (premičnine, vrednostni papirji ali gotovina) najdeno pri hišni preiskavi in je izročeno v začasno hrambo, se vpis v edivenco izvrši še pred izdajo sklepa sodišča.
Uredba v nadaljevanju ureja skupno vsebino evidenc in sicer skupne osebne podatke vseh evidenc (upoštevaje določbe 44., 37. ter 1. in 2. točke 4. člena ZOPNI) ter podatke o premoženju (glede na pristojnosti vsakega posameznega organa, ki vodi evidenco). Podatki iz vsake posamezne evidence so združeni v centralni evidenci, ki jo upravlja in vzdržuje carinska uprava. Posamezni pristojni organi morajo carinski upravi v najkrajšem možnem roku, najpozneje pa v treh delovnih dneh, zagotoviti vse potrebne podatke za upravljanje evidence (6. člen). Skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) mora informacijski sistem omogočati sledljivost vpisa oziroma spreminjanja vsakega podatka v evidencah tako, da je pozneje vedno mogoče ugotoviti, kdo je opravil spremembo, na kateri pravni podlagi in kdaj, omogočati pa mora tudi sledljivost posredovanja podatkov.
Zaradi točnosti in ažurnosti zapisov podatkov je treba v evidence vpisati tudi povezane oznake iz izvornih javnih knjig ali drugih izvirnih evidenc, npr. zaznambe, predznambe, vknjižbe, blokade – vse, ker je to pomembno z vidika pravic tretjih oseb, pravnega prometa ali točnega oziroma ažurnega dejanskega stanja. Hkrati je treba v teh drugih evidencah ustrezno označiti, ali je bilo zaseženo premoženje ali njegov del prodano in za kakšno ceno ter razloge in pravno podlago za to dejanje. Končni podatek o prodanem premoženju ter predvsem hrambi protivrednosti v denarju vodi v svoji evidenci ministrstvo za finance.
Pristojni organi in pristojni centralni organ morajo vzpostaviti informacijski sistem in evidence po uredbi do 15. julija 2012, kar naj bi po mnenju vlade bil zadosten rok za tehnično vzpostavitev evidenc.
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
