V anonimnem pismu, ki so ga prejeli policisti, je bilo navedeno, da se obtoženi ukvarja s prepovedano prodajo drog na svojem domu. Policisti so opravili razgovor s tretjo osebo, ki ni želela biti imenovana zaradi bojazni pred ponovnimi grožnjami obtoženega, povedala pa je, da slednji dejansko prodaja prepovedano drogo heroin in konopljo. Na podlagi tega je policija sklepala, da obstaja utemeljen razlog za sum, da je obtoženi storil kaznivo dejanje po Kazenskega zakonika (KZ), zato je bil dežurnemu preiskovalnemu sodniku podan predlog za odreditev hišne preiskave stanovanjskih prostorov in drugih pripadajočih objektov ter osebnega vozila, vse v obtoženčevi uporabi.
K predlogu dežurnemu preiskovalnemu sodniku je policija priložila anonimno pismo, uradni zaznamek o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja, v katerem je policist navajal, da je na kraju dejanja v razgovoru z oškodovancem in z zbiranjem obvestil ugotovil, da je obtoženec policistu poznan kot uživalec prepovedanih drog, saj je bil v preteklosti že dobljen, ko je imel v posesti 0,30 g prepovedane droge, temu pa je sledila tudi obdolžitev storitve prekrška po določbah Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD), ker je imel v posesti prepovedano drogo. Priložen je bil tudi uradni zaznamek o zbranih obvestilih, po katerem je tudi tretja oseba povedala, da obtoženi že dalj časa prodaja heroin in „travo“, med drugim tudi na svojem domu, in sicer mlajšim osebam, ki jim obtoženi tudi posoja denar. Pri njem naj bi si izposodil denar tudi njegov brat, obtoženi pa ga sedaj terja.
Okrožno sodišče v Ljubljani je s sodbo obtoženega oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po prvem odstavku 196. člena KZ ter odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena istega zakona in stroški obtoženca ter nagrada in stroški njegovega zagovornika obremenjujejo proračun (prvi odstavek 96. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)). Sicer je sodišče prve stopnje sklepalo, da je policija utemeljeno podala predlog za izdajo odredbe za hišno preiskavo pri obtožencu, saj so ob anonimnem pismu in informacijah tretje osebe obstajali utemeljeni razlogi za sum, da naj bi obtoženec storil kaznivo dejanje po prvem odstavku 196. člena KZ.
Po pritožbi okrožne državne tožilke je Višje sodišče v Ljubljani je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je obtoženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po prvem odstavku 196. člena KZ ter mu izreklo po 50. in 51. členu istega zakonika pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen šest mesecev zapora ter preizkusno dobo dveh let. Po četrtem odstavku 196. člena KZ je obtožencu odvzelo mamila, po prvem odstavku 69. člena KZ pa tudi zaseženo tehtnico.
Zoper sodbo višjega sodišča so obtoženčevi zagovorniki vložili pravočasno pritožbo zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (370. člen ZKP) in uveljavljali bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ker naj bi se sodba opirala na dokaze, pridobljene z nezakonito hišno preiskavo (8. točka prvega odstavka 371. člena ZKP). Predlagali so spremembo izpodbijane sodbe tako, da se obtoženca po 3. točki 358. člena ZKP oprosti obtožbe. Ob odrejanju hišne preiskave naj bi preiskovalna sodnica razpolagala le s povzetki oz. zaznamki o domnevnih navedbah anonimnih in nedoločnih virov, te informacije pa niso bile niti preverjene, kaj šele potrjene. Ob tem so opozorili na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-25/95 glede dokaznega standarda utemeljenih razlogov za sum in poudarili, da dokumentiranost in konkretnost informacij, indicev in dokazov, da je določena oseba storila določeno kaznivo dejanje, nujno pomeni, da morajo biti dokazi zbrani s strani neanonimnih oseb, prav tako pa, da morajo biti pred posegom v zasebnost neanonimni viri potrjeni s tretjimi indici oziroma s tretjimi s strani policije zbranimi informacijami. Sklicevali so se tudi na sodbe Vrhovnega sodišča RS I Ips 333/2005, I Ips 238/2005 ter I Ips 78/2008. Sodišče naj bi zmotno ocenilo, da informacije, s katerimi je razpolagala preiskovalna sodnica ob odreditvi hišne preiskave, zadostijo dokaznemu standardu utemeljenih razlogov za sum. Zahtevani dokazni standard ob odreditvi hišne preiskave naj ne bi obstajal in zato bi bilo treba dokaze, ki so bili pridobljeni pri hišni preiskavi, izločiti iz kazenskega spisa, zaradi česar ni zadosti obremenilnih dokazov, da je obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje.
Preiskava stanovanja in drugih prostorov obdolženca ali drugih oseb se sme opraviti, če so podani utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje in je med drugim verjetno, da se bodo odkrili sledovi kaznivega dejanja ali predmeti, ki so pomembni za kazenski postopek (prvi odstavek 214. člena ZKP). Pravni standard utemeljenih razlogov za sum je vzpostavljen na podlagi stališča Ustavnega sodišča RS v že omenjeni odločbi U-I-25/95 v zvezi z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov. Opredeljen je kot stopnja verjetnosti, ki se opira na določena dejstva in okoliščine. Stopnja suma se mora po količini in kakovosti zbranih podatkov in njihovi preverljivosti približati utemeljenemu sumu. V sodbi vrhovnega sodišča I Ips 238/2005 je že bilo poudarjeno, da je razloge, s katerimi se utemeljuje sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, potrebno konkretizirati in določno izraziti v takšni meri, da razumnega človeka prepričajo v obstoj suma ter da po drugi strani omogočajo učinkovito sodno presojo.
Vrhovno sodišče RS je obrazložilo, da so bila prikazana dejstva in okoliščine, s katerimi je policija utemeljila predlog za izdajo odredbe za hišno preiskavo preverljiva in so dežurni preiskovalni sodnici omogočala presojo o obstoju utemeljenih razlogov za sum, da je obtoženec storil obravnavano kaznivo dejanje. Ob anonimnem pismu so bili zbrani tudi podatki, pridobljeni od tretje osebe in konkreten podatek o obtoženčevem posedovanju prepovedane droge, ki je bil razviden iz obdolžilnega predloga, zato ni bilo mogoče sklepati, da gre le za dejstva in okoliščine splošne narave, na podlagi katerih bi bila onemogočena učinkovita presoja preiskovalne sodnice. Vrhovno sodišče RS je v celoti soglašalo z razlogi, s katerimi je sodišče druge stopnje utemeljilo oceno obtoženčevega zagovora in ostale izvedene dokaze, zato je pritožbo obtoženčevih zagovornikov zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča druge stopnje. Ugotovitev, da je podan pravni standard „utemeljeni razlogi za sum“, da je določena oseba storila določeno kaznivo dejanje, se lahko opira na vsebino anonimnega pisma, potrjeno z obvestili, ki jih je zbrala policija od znanih oseb v skladu s prvim odstavkom 148. člena ZKP.
Pripravila: Vanja Novak
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
