Ker krite obveznice v strukturi financiranja bank vedno bolj pridobivajo na pomenu, saj je zadolževanje z njimi cenejše, je bil prejet nov Zakon o hipotekarni in komunalni obveznici (ZHKO-1). Ta s 25. februarjem nadomešča istoimenski zakon izpred šestih let, ki v praksi ni zaživel. Namen novega zakona je olajšati bankam dostop do dolgoročnejše likvidnosti ter s tem posledično zagotoviti večji obseg in ugodnejše pogoje kreditiranja gospodarstva s strani bank, kar naj bi prispevalo k ponovnemu zagonu gospodarstva.
Hipotekarna in komunalna obveznica sta obveznici, ki sta izdani skladno z zakonskimi pogoji in katerih kritje se zagotavlja na podlagi kritnega premoženja. To je premoženje izdajatelja, ki je vpisano v posebni - kritni register in je prednostno namenjeno poplačilu obveznosti iz naslova izdanih hipotekarnih ali komunalnih obveznic in izvedenih finančnih inštrumentov. Izraza hipotekarna oz. komunalna obveznica ter izpeljanke teh besed se ne smejo uporabljati za noben drug vrednostni papir (4. člen), zakon pa tudi določa, da imetnik hipotekarne in komunalne obveznice nima pravice zahtevati njunega predčasnega unovčenja (18. člen).
V II. poglavju zakona so urejeni pogoji za izdajo obveznic, med katere spada ustrezno dovoljenje, ki ga mora banka pridobiti od Banke Slovenije, razpolagati mora z ustreznimi sistemi za upravljanje s tveganji ter ustreznimi kadri, zagotoviti pa mora tudi ločeno vodenje poslovnih knjig in evidenc ter druge dokumentacije. Ločeno poslovanje pomeni, da banka vodi poslovne knjige in evidence ter drugo dokumentacijo na način, ki omogoča takojšnjo ločitev od druge dokumentacije.
Izdajatelj obveznice mora zaradi izdaje hipotekarnih in komunalnih obveznic oblikovati kritno premoženje, kar lahko stori tudi tako, da sam sklene hipotekarne kredite in kredite z obveznostjo osebe javnega prava ali pa jih odkupi od druge banke (16. člen). Novost je tudi ta, da se kot kredit z obveznostjo osebe javnega prava obravnavajo tudi dolžniški vrednostni papirje, ki jih izda država ali lokalna skupnost, in krediti drugi pravni osebi ali dolžniški vrednostni papir, če za te obveznosti neomejeno jamči država (5. člen). Samo kritno premoženje je sicer natančneje opredeljeno v III. poglavju zakona, v okviru katerega je določeno, katero premoženje se šteje za kritno premoženje ter dopušča, da se do 20% tega premoženja zagotavlja z nadomestnim kritnim premoženjem. Kritno premoženje mora biti zagotovljeno najmanj v višini sedanje vrednosti obveznic povečani za 2%, izdajatelj pa mora imeti rezerve za predvidena plačila iz naslova obveznic v obdobju naslednjih 180 dni (23. člen).
V nadaljevanju je opredeljen še hipotekarni kredit, za katerega mora biti sklenjena pogodba v pisni obliki, terjatev pa zavarovana z ustanovitvijo hipoteke na eni (ali več) nepremičninah. Dodatna obveznost, ki zmanjšuje riziko naložbe, je ustrezno zavarovanje nepremičnine za ves čas trajanja pogodbe o hipotekarnem kreditu.
Za večjo varnost imetnikov obveznic poskrbi še njihov prednostni položaj ob stečaju izdajatelja. To pomeni, da imajo terjatve na podlagi hipotekarnih obveznic in izvedenih finančnih instrumentov pri poplačilu iz kritnega premoženja, vključno s stroški, prednost pred vsemi drugimi terjatvami do izdajatelja (44. člen). Zahtevke proti stečajni masi ne vlagajo imetniki hipotekarnih obveznic in upniki sami, temveč upravitelj kritnega premoženja v svojem imenu in za račun imetnikov obveznic in upnikov.
Čas bo pokazal, ali bo nova ureditev hipotekarnih in komunalnih obveznic v praksi dejansko zaživela in ali bodo vlagatelji, ki razpolagajo z dolgoročnimi sredstvi in hkrati iščejo varno naložbo, v teh obveznicah videli ugodno in primerno naložbo.
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
